Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (44-68)



  1.      bacníti  in bácniti -em dov. ( á ā) zastar. brcniti: bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole
  2.      básniti  -im nedov. () knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?
  3.      bégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj
  4.      belemnít  -a m () pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti
  5.      bentonít  -a m () min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita
  6.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni ( í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
  7.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
  8.      bévsniti  -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
  9.      blazíniti  -im nedov.) oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole blazínjen -a -o: tovarna blazinjenega pohištva oblazinjenega
  10.      blázniti  -im nedov.) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami
  11.      blêkniti  -em in blékniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj
  12.      blíniti se  -im se nedov.) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček
  13.      blískniti  -em dov.) blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo
  14.      blísniti  -em dov.) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane
  15.      bohinít  -a m () zastar. boksit
  16.      bôksniti  -em tudi bóksniti -em dov.; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
  17.      bonít  -a m () zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov
  18.      bonitéta  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete
  19.      bonitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča
  20.      bonitíranje  -a s () glagolnik od bonitirati: bonitiranje semena; bonitiranje zemljišč
  21.      bonitírati  -am nedov. in dov. () agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča
  22.      bornít  -a m () min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid
  23.      botríniti  -im nedov.) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
  24.      branítelj  -a m () branilec: branitelji domovine / branitelj pravic / obtoženčev branitelj
  25.      braníteljica  -e ž () ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja

   1 19 44 69 94 119 144 169 194 219  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA