Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NIT (44-68)
- bacníti in bácniti -em dov. (ȋ á ā) zastar. brcniti: bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole ♪
- básniti -im nedov. (ȃ) knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti? ♪
- bégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj ♪
- belemnít -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti ♪
- bentonít -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪
- besníti -ím nedov., bêsni in bésni (ȋ í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo ♪
- bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
- bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed ♪
- blazíniti -im nedov. (í ȋ) oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole blazínjen -a -o: tovarna blazinjenega pohištva oblazinjenega ♪
- blázniti -im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami ♪
- blêkniti -em in blékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj ♪
- blíniti se -im se nedov. (í ȋ) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček ♪
- blískniti -em dov. (í ȋ) blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo ♪
- blísniti -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane ♪
- bohinít -a m (ȋ) zastar. boksit ♪
- bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh ♪
- bonít -a m (ȋ) zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov ♪
- bonitéta -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete ♪
- bonitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča ♪
- bonitíranje -a s (ȋ) glagolnik od bonitirati: bonitiranje semena; bonitiranje zemljišč ♪
- bonitírati -am nedov. in dov. (ȋ) agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča ♪
- bornít -a m (ȋ) min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid ♪
- botríniti -im nedov. (í ȋ) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas ♪
- branítelj -a m (ȋ) branilec: branitelji domovine / branitelj pravic / obtoženčev branitelj ♪
- braníteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od branitelj: braniteljica pravic / armada, braniteljica meja ♪
1 19 44 69 94 119 144 169 194 219