Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (4.276-4.300)


  1.      pásti  pásem nedov. (á) skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: sosedovi otroci že pasejo; vsako jutro mora pasti; pasti konje, koze, krave, ovce; pasti živino na planini / pasti prašiče v bukovih, hrastovih gozdovih; pren., pesn. luna pase srebrno čredo ● ekspr. pasti dolgčas dolgočasiti se; star. duše pasti opravljati duhovniški poklic; ekspr. ostaja doma in pase jezo in žalost se jezi in žalosti; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; pog. dojenček že pase kravice lahko leži na trebuhu z dvignjeno glavo in oprt na roke; ekspr. lenobo pasti lenariti; pog. pasti mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. pasti oči, poglede na kom radovedno, poželjivo ga gledati; ekspr. pasti radovednost, zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. paznik jih je neprestano pasel (z očmi) opazoval, nadziral pásti se trgati travo, dele rastlin z namenom nahraniti se: čreda se pase na planini; krave se pridno pasejo; pasti se na pašniku, po pokošenih travnikih; pren., ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; beli oblački se pasejo po nebu // pobirati hrano s kljunom, gobcem in jesti: kokoši se pasejo po travniku; muhe se pasejo po ostankih jedi / svinje se pasejo v žiru / čebele, čmrlji se pasejo nabirajo med ● ekspr. čutim, da se bolezen pase po meni čutim, da bom zbolel; čutim, da sem bolan; star. več let se je pasel na moje stroške živel; ekspr. pasel se je ob pogledu na njeno lepoto se je naslajal, užival; ekspr. pasli so se nad njegovo zadrego uživali; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé pasóč -a -e: pasoč krave, je prebiral knjige; zagledali so konja, pasočega se na njivi; pasoča se čreda ♪
  2.      páški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Pag: paške znamenitosti ♦ gastr. paški sir trdi, mastni, slani sir iz ovčjega mleka ♪
  3.      pátina  -e ž (ȃ) 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino ♪
  4.      pavšalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pavšalirati: pavšalizirati znesek za najemnino ● publ. pavšalizirati problematiko približno oceniti, posplošiti pavšalizíran -a -o: pavšaliziran prispevek ♪
  5.      pávza 1 -e ž (ȃ) 1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici; odmor: podaljšati, skrajšati pavzo; med pavzo si je skuhala kavo; kratka, polurna pavza; dopoldanska pavza // šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: med pavzo so se učenci zbirali na hodniku / glavna pavza // čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: pavza bo po peti točki sporeda; med pavzo so se gledalci sprehajali po foyerju 2. premor: pavze so dajale izrečenim mislim poseben poudarek / med branjem je delal pavze 3. muz. enota za trajanje prekinitve tonov: pavza celinka, četrtinka // znak za to enoto: napisati pavzo na četrto notno črto ♪
  6.      pázduha  -e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec ● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči ◊ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi ♪
  7.      pêcelj  -clja m (é) del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj ∙ ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledati ♦ gastr. zoženi del kozarca za prijemanje ♪
  8.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  9.      pečát  -a m (ȃ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti pečat; preklicati, spremeniti pečat; potrditi pogodbo s pečatom; okrogel pečat; pečat z grbom; prostor za pečat / v nekaterih državah varuh državnega pečata // znak, odtisnjen a) v vosku kot znak verodostojnosti: poškodovati, prelomiti pečat / dvostranski pečat b) na pošiljki, predmetu kot dokaz nedotaknjenosti zapore: zapreti pošiljko s pečatom; pečat na vratih je cel // priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike: izdelovati pečate; hranjenje pečata; seznam pečatov; pečat in blazinica 2. ed., publ., s prilastkom značilnosti, posebnosti: dati romanu pečat dobe; življenje v mestih nosi evropski pečat; vtisniti delu osebni pečat / z oslabljenim pomenom: nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata; vse jim je zaupal pod pečatom molčečnosti ● star. bal se je pečata s sodnije dopisa, sodnega sklepa; ekspr. to je zanj knjiga s sedmimi pečati nedoumljiva stvar; velika skrivnost ◊ bot. salomonov pečat rastlina s koreniko in z visečimi cevastimi cveti, Polygonatum ♪
  10.      pečáti se  -ám se nedov. (á ȃ) 1. ukvarjati se: peča se z lovom, s politiko / pečati se z mislijo, da bi odšel; peča se s slikarstvom slika / pečati se z mladino // družiti se: fant se je pečal s pijanci 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pečati se z moškimi; mati mu je branila pečati se s to žensko 3. zastar. zanimati se, meniti se: oče se je malo pečal za dejanja svojega sina; pečati se za gospodarstvo ♪
  11.      pečkà  -è in pèčka -e [pǝč] ž, rod. mn. pèčk stil. pečká stil. pečák (ȁ ȅ; ǝ̀) vsako od semen jabolk, hrušk, grozdnih jagod: odstraniti pečke iz jabolka; bučne, pomarančne pečke; sad s pečkami; denarja imajo kot pečka zelo veliko // knjiž. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: češnjeva, slivova pečka ♪
  12.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  13.      pedál  -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ) 1. del priprave, stroja a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual ● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti ♪
  14.      pégast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica ♪
  15.      pégaz  -a m (ẹ̑) krilat konj kot simbol pesništva: slika pegaza ∙ ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti ♪
  16.      péjca  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko jama, votlina: umakniti se v pejco ♪
  17.      pejsažíst  -a m (ȋ) 1. um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: znameniti pejsažisti 2. publ. kdor opisuje pokrajino: eden izmed najboljših pejsažistov naše književnosti ♪
  18.      peklénski  -a -o [pǝk] prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pekel: peklenska kazen / peklenski ogenj; peklensko žrelo / peklenski duh hudič 2. ekspr. hudoben, zloben: peklenski človek / peklenski načrt 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: peklenski mraz je zunaj; peklenski trušč; prestajati peklenske muke; peklenska vročina ● star. peklenski kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; star. peklensko brezno pekel peklénsko prisl.: peklensko jo je bolelo; podrtija je peklensko gorela; peklensko hudoben človek ♪
  19.      pelerína  -e ž (ȋ) 1. vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa: nositi pelerino; ogrniti se s pelerino; pelerina s kapuco; plašč in pelerina // temu podobno oblačilo za zaščito pred dežjem: kupiti otroku pelerino; brez dežnika ali pelerine ne moreš ven 2. obl. širokemu ovratniku podoben del oblačila, navadno plašča: plašč s pelerino in širokimi rokavi ♪
  20.      penále  -a m (ȃ) nav. mn., jur. dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, pogodbena globa: plačevati penale; določilo o penalih / penali tečejo ♪
  21.      penicilín  -a m (ȋ) farm. antibiotik proti vnetju: vbrizgniti penicilin; zdraviti s penicilinom; uporaba penicilina ♪
  22.      pénjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od peniti: penjenje mleka; voda se je prelivala brez penjenja ♪
  23.      pepél  -a [eu̯] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaven ♦ teh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom ♪
  24.      pepélnica  -e [ln in u̯n] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev ♪
  25.      pepélnik  -a [ln in u̯n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke ♪

   4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA