Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (376-400)



  1.      kípniti  -em nedov. in dov.) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh
  2.      klapoúšniti  -em dov.) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih
  3.      klécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom 2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla
  4.      klékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol
  5.      kleníti  -ím nedov. ( í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
  6.      klénkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila
  7.      klêpniti  -em in klepníti klépnem dov.; ẹ̑) dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami // ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu
  8.      klíkniti  -em dov.) knjiž., redko zaklicati, zakričati: prestrašeno je kliknila; klikniti od strahu / stoj! je kliknil
  9.      kljúniti  -em dov.) nar. 1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko // hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune
  10.      klôfniti  -em dov.) dati (komu) klofuto: pošteno ga je klofnil; klofniti po obrazu
  11.      klofútniti  -em dov.) klofniti: z vso močjo ga je klofutnila po obrazu
  12.      kloníti  klónem dov. ( ọ́) 1. knjiž. vdati se, odnehati: kljub junaškemu odporu so morali kloniti; kloniti pred močnejšim sovražnikom / moralno ne bo klonil / pod težo dokazov je klonil ni več vztrajal pri prejšnji trditvi, ni več tajil krivde 2. dov. in nedov., zastar. upogniti se, skloniti se: glava ji je počasi klonila na prsi klonèč -éča -e: kloneče travne bilke
  13.      kloníti  klónim nedov. ( ọ́) knjiž. upogibati, sklanjati: sneg kloni veje; glava se mu kloni na prsi
  14.      klôpniti  -em dov.) nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past // udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo
  15.      klopôtniti  -em dov.) nav. ekspr. dati odsekan glas: zvonec je klopotnil, ko se je žival premaknila / slabš. če se mu to kdaj omeni, takoj klopotne odgovori z odsekanim glasom
  16.      kníttelvêrz  -a [-itǝl-] m (-) lit. navadno četverostopni jambski verz z zaporedno rimo: pesnitev v knittelverzih
  17.      kognitíven  -vna -o prid. () filoz. spoznaven: kognitivne prvine
  18.      kokodájsniti  -em dov.) 1. oglasiti se z glasom kokodajs: kokoši so preplašeno odskočile in kokodajsnile 2. nizko reči, povedati: kaj bo, so kokodajsnile ženske
  19.      kólcniti  -em [c] dov. (ọ́ ọ̑) sunkovito, navadno glasno izdihniti zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: moški je glasno kolcnil; s smiselnim osebkom v dajalniku večkrat se ji kolcne // nizko reči, pripomniti: ni zdrav, če kaj ne kolcne vmes
  20.      kolíniti  -im nedov.) nar. vzhodno pripravljati prašiča za hrano; klati: povsod so že kolinili / kolini že več let
  21.      kongenitálen  -lna -o prid. () biol. ki je ob rojstvu osebka kot njegova dedna ali nededna lastnost, prirojen: kongenitalna anomalija; kongenitalne bolezni / kongenitalne lastnosti
  22.      kopítniti  -em dov.) nav. ekspr. udariti, suniti s (konjskim) kopitom: kmalu bi ga konj kopitnil // slabš. brcniti: fant ga je pošteno kopitnil
  23.      kopúniti  -im nedov.) navadno v zvezi s petelin skápljati: kopuniti petelina
  24.      korákniti  -em dov.) knjiž. narediti korak, stopiti: negotovo je koraknil naprej / trdo korakne proti vratom
  25.      koreníniti  -im nedov.) 1. agr. delati, poganjati korenine: ribez hitro korenini / ta rastlina globoko, plitvo korenini 2. ekspr. imeti v čem osnovo, izhodišče: v večini svojih del korenini na domačih tleh

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA