Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (3.644-3.668)


  1.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  2.      nèkonvertibílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) fin. ki ni konvertibilen: nekonvertibilna valuta / izvoz na nekonvertibilni trg / nekonvertibilno posojilo posojilo, pri katerem se ne smejo spremeniti pogoji, pod katerimi je dano ♪
  3.      nemčeváti  -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
  4.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  5.      nèmogóčost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti ♪
  6.      nèmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna ♪
  7.      nènadkriljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika nènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati ♪
  8.      nenádnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost nenadnega: presenetila ga je nenadnost njegove vrnitve ♪
  9.      nènapadálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor ♦ polit. skleniti nenapadalno pogodbo ♪
  10.      nèobrnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj ♦ fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela ♪
  11.      nèocenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
  12.      nèodstranljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad ♪
  13.      nèodvrnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega ♪
  14.      nèokŕnjenost  -i ž (ȅ-r̄) lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države ♪
  15.      nèomájen  -jna -o prid. (ȅ-ā) nav. ekspr. ki se ne da omajati: to je njegov neomajen sklep; vodijo ga trdna, neomajna načela; njegovo stališče je neomajno / zanesljiv, neomajen človek // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neomajen pogum; neomajna ljubezen, vdanost nèomájno prisl.: neomajno skleniti, verjeti kaj ♪
  16.      nèoskrunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. ki se ne sme oskruniti, onečastiti: neoskrunljive narodne svetinje ♪
  17.      nèpojasnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da pojasniti, razložiti: v starih spisih so odkrili nekaj nepojasnljivih elementov; nepojasnljivi pojavi / njihovo stališče je nepojasnljivo ♪
  18.      nèponovljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno nèponovljívo prisl.: neponovljivo miniti; neponovljivo lep; sam.: doživel je nekaj neponovljivega ♪
  19.      nèpopólnost  -i [u̯n] ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave ♪
  20.      nèpostáven  -vna -o prid. (ȅ-á) star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje ♪
  21.      nèpostávnost  -i ž (ȅ-á) star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti ♪
  22.      nèpovračljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da povrniti: nepovračljiva izguba, škoda // ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepozabne, nepovračljive ure ♪
  23.      nèpovràt  in nèpovrát -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v nepovrat izraža, da se kaj ne vrne, ne ponovi: izginiti, izgubiti se v nepovrat; njegov svet je utonil v nepovrat ∙ vznes. mnogi izmed njih so že odšli v nepovrat so umrli ♪
  24.      nèpovráten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi ♪
  25.      nèpovrnljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda // ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj nèpovrnljívo prisl.: nepovrnljivo miniti ♪

   3.519 3.544 3.569 3.594 3.619 3.644 3.669 3.694 3.719 3.744  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA