Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (26-50)


  1.      nítrocelulóza  -e ž (ȋ-ọ̑) kem. nitrat celuloze: izdelovati razstrelivo iz nitroceluloze ♪
  2.      nítrocelulózen  -zna -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na nitrocelulozo: nitrocelulozni smodnik / nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu ♪
  3.      nítrofoskál  -a m (ȋ-ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij ♪
  4.      nítroglicerín  -a m (ȋ-ȋ) gosta, svetlo rumena, zelo eksplozivna tekočina: izdelovati dinamit iz nitroglicerina ♦ kem. nitrat glicerola ♪
  5.      nítrolák  -a m (ȋ-ȃ) poljud. raztopina nitrata celuloze v organskem topilu, strok. nitrocelulozni lak: hlapi nitrolaka ♪
  6.      nítromonkál  -a m (ȋ-ȃ) nestrok. nitramonkal ♪
  7.      nítroskupína  in nítro skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina iz enega atoma dušika in dveh atomov kisika ♪
  8.      ad infinítum  prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum ♪
  9.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
  10.      afinitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila ♪
  11.      áhniti  -em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja ♪
  12.      amazonít  -a m (ȋ) min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita ♪
  13.      amonít  -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti ♪
  14.      antimonít  -a m (ȋ) min. rudnina antimonov sulfid ♪
  15.      ántitrinitárec  -rca m (ȃ-ȃ) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici ♪
  16.      apnítev  -tve ž (ȋ) apnjenje: apnitev travnikov ♪
  17.      apníti  -ím in ápniti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo ♪
  18.      aragonít  -a m (ȋ) min. rudnina rombični kalcijev karbonat ♪
  19.      bacníti  in bácniti -em dov. (ȋ á ā) zastar. brcniti: bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole ♪
  20.      básniti  -im nedov. (ȃ) knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti? ♪
  21.      bégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj ♪
  22.      belemnít  -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti ♪
  23.      bentonít  -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪
  24.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni (ȋ í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo ♪
  25.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA