Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (2.301-2.325)


  1.      ekscéntričen  tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška ◊ gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica ♪
  2.      eksemplifikácija  -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled ♪
  3.      eksikátor  -ja m (ȃ) kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju ♪
  4.      eksisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni ♪
  5.      ekskúrz  -a m (ȗ) knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: prepogosti ekskurzi so razbili enotnost predavanja; po tem ekskurzu preidimo spet k bistvu stvari / politični ekskurzi v romanu / to vprašanje je vredno daljšega ekskurza razprave, razlage ♪
  6.      eksorcízem  -zma m (ȋ) rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom ♪
  7.      eksótičnost  -i ž (ọ́) značilnost eksotičnega: eksotičnost pokrajine; eksotičnost orientalskega sveta / eksotičnost njene lepote / pesnitev diha eksotičnost in orientalsko bizarnost ♪
  8.      ekspedícija  -e ž (í) 1. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom, odprava: vrniti se z ekspedicije; odpraviti se na ekspedicijo; ekspedicija na južni tečaj; ekspedicija za proučevanje spalne bolezni / trgovska ekspedicija; pren., ekspr. otroci so delali ekspedicije v bližnje sadovnjake // skupina, ki se udeleži takega potovanja: člani ekspedicije; vodja ekspedicije na Mont Everest 2. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: fašistična ekspedicija; ekspedicije na sovražno ozemlje / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati 3. odpošiljanje, odprava: točna ekspedicija časopisov; ekspedicija zdravil; prostor za ekspedicijo // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: časopis je že v ekspediciji ♪
  9.      eksperimentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od eksperimentirati: z eksperimentiranjem odkrivati pojave; objekt eksperimentiranja / odstraniti eksperimentiranje iz gospodarskega življenja; politično eksperimentiranje; eksperimentiranje v gledališču ♪
  10.      eksplikácija  -e ž (á) knjiž. razlaga, pojasnitev: natančna, vsebinska eksplikacija; eksplikacija urbanistične problematike ♪
  11.      eksplozív  -a m (ȋ) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom; velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo ♪
  12.      eksténzija  tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge ♪
  13.      ekstremízem  -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
  14.      elástičnost  -i ž (á) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi; prožnost: elastičnost jekla, lesa, volne ♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; modul elastičnosti količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; prožnostni modul // lastnost raztegljivega predmeta ali snovi: elastičnost tkanine 2. sposobnost prilagajanja času, razmeram: podjetja bodo lahko premostila težave le z večjo elastičnostjo in odgovornostjo; elastičnost ponudbe, povpraševanja; elastičnost šolskega sistema 3. lahkotnost, gibčnost: elastičnost gibov ♪
  15.      elástika  -e ž (á) trak z vpletenimi gumijastimi nitmi: zamenjati elastiko v trenirki; raztegniti elastiko / elastika pri frači; razglednice, prepasane z rdečo elastiko gumico; stegoval je vrat, kot da bi bil iz elastike ♪
  16.      elégičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki vzbuja otožnost, žalost; otožen, žalosten: elegičen ton pesnitve; elegična glasba, pesem ♦ lit. elegični distih elegijski distih ♪
  17.      eléktrika  -e ž (ẹ̑) 1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko 2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi 3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika 4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju ♪
  18.      eléktriti  -im nedov., eléktren (ẹ̑) elektr. delati kaj električno: elektriti ebonitno palico ♪
  19.      elektróda  -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje ♦ elektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda ♪
  20.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  21.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  22.      eliksír  -ja m (ȋ) v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato in srebro: alkimisti so skušali odkriti zlati eliksir // čudodelna, zdravilna pijača, napoj: ljubezenski, pomlajevalni eliksir; življenjski eliksir s katerim je mogoče podaljšati človeško življenje; pren., knjiž. avtor meni, da je fantastika nekak življenjski eliksir za literaturo ∙ šalj. srkni tale žlahtni eliksir alkoholno pijačo ♦ farm. oslajena alkoholnata raztopina snovi za notranjo uporabo ♪
  23.      eliminácija  -e ž (á) knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega ♦ mat. eliminacija neznanke ♪
  24.      eliminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko ♪
  25.      emfátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA