Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (1.969-1.993)



  1.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
  2.      céntričen  tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
  3.      cép  -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑) nav. mn. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi 2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan
  4.      cepèr  -éra in -êra m ( ẹ́, é) star. trohica, betvica: od njega ne boš dobil niti cepera; pokradli so mi vse do zadnjega cepera
  5.      cepílnica  -e [tudi n] ž () 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje
  6.      cepívo  -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva
  7.      cepljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran
  8.      cerkvénik  in cerkveník -a m (ẹ̑; í) zastar. cerkovnik: cerkvenik je že šel zvonit; samostanski cerkvenik
  9.      ciceróne  -a [čiče-] m (ọ̑) zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik: cicerone razlaga zanimivosti Rima; biti komu za cicerona
  10.      cífra  -e ž () 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra
  11.      cigánjenje  -a s (á) glagolnik od ciganiti: želi si pohajanja in ciganjenja po širokem svetu
  12.      cigárnica  -e ž () doza za cigare: potegniti iz žepa cigarnico; odprl je cigarnico in ponudil viržinko; zlata cigarnica
  13.      cikcák  -a m (ā) večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. Nadaljnje utrjevanje enotnosti socialističnih držav in komunističnih gibanj je objektivna zakonitost, ki se razvija navkljub vsem začasnim stranpotem in cikcakom (Delo); neskl. pril.: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja
  14.      cíkličen  -čna -o prid. (í) 1. ki tvori ciklus, celoto: ciklična pesnitev / ciklični sistem predavanj 2. ki se pojavlja v ciklusih: ciklične gospodarske krize; ciklična gibanja gospodarstva / ciklično zaporedje ◊ kem. ciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču; muz. ciklična forma glasbena oblika, ki sestoji iz več stavkov cíklično prisl.: pesniška zbirka je ciklično urejena
  15.      cílija  -e ž (í) nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici
  16.      cimbelíkati  -am nedov. () redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro
  17.      cimbelínkati  -am nedov. () redko zvoniti z malim zvonom
  18.      cína  -e ž () arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
  19.      cínjenje  -a s () glagolnik od ciniti: cinjenje pločevine
  20.      cítrati  -am nedov. () star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra
  21.      còf  côfa m ( ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom
  22.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  23.      corrída  -e [kori-] ž () zlasti v španskem okolju bikoborba: na corridi so nastopali znameniti matadorji
  24.      cóta  -e ž (ọ́) nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi // okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi cotami
  25.      cúfati  -am nedov. () pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika

   1.844 1.869 1.894 1.919 1.944 1.969 1.994 2.019 2.044 2.069  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA