Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (194-218)



  1.      finitíven  -vna -o prid. () lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol
  2.      flíkniti  -em dov.) pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma
  3.      fôkniti  -em dov.) nižje pog. udariti (človeka): fokni ga
  4.      fŕcniti  -em dov.) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka
  5.      frfôtniti  -em dov.) hitro, slišno zamahniti s perutmi: obstreljeni kragulj je še nekajkrat frfotnil, nato pa obmiroval
  6.      fŕkniti  -em dov.) 1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt // redko zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma 2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize ● ekspr. zajca bom frknil ustrelil
  7.      gágniti  -em dov.) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje
  8.      galenít  -a m () min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik
  9.      ganíti  inniti -em dov. ( á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne ganeekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se inniti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno
  10.      garnitúra  -e ž () navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura
  11.      gásniti  -em nedov.) knjiž. ugašati: ogenj v peči je začel gasniti; svetilka že gasne / dan počasi gasne; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e: gasnoč dan
  12.      gávzniti  -em dov.) vulg. umreti: gavznil bo, preden bo minilo tri dni
  13.      genitálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na genitalije, spolen: genitalne žleze ♦ med. genitalna tuberkuloza
  14.      genitálije  -lij ž mn.) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah
  15.      geniti  ipd. gl. ganiti ipd.
  16.      nitiv  tudi génetiv -a m (ẹ̑) lingv. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv
  17.      nitiven  tudi génetiven -vna -o prid. (ẹ̑) rodilniški: genitivna končnica
  18.      niti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  19.      niti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  20.      gizdalíniti  -im nedov.) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah
  21.      gníti  gníjem nedov., stil. gnijó (í ) 1. razkrajati se, razpadati, navadno zaradi delovanja bakterij: krompir gnije; listje je gnilo ∙ ekspr. že dolgo gnije v jami je mrtev 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: celo zimo je gnil za pečjo / leto dni sem gnil v ustaški ječi gnijóč -a -e: gnijoče sadje; gnijoča trupla
  22.      gnítje  -a s (í) glagolnik od gniti: gnitje sadja / preprečevati procese gnitja / gnitje zob
  23.      godníti se  -ím se nedov. ( í) redko postajati goden: grozdje se že godni
  24.      gólsniti  -em [s] dov. (ọ́ ọ̑) slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: nobene besede ni golsnil / niti golsniti si ni upal // povedati, omeniti: obljubil mu je, da ne bo nikomur golsnil o tem
  25.      góltniti  -em [t] dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti: ves prestrašen je nekaj goltnil 2. narediti požirek: parkrat je goltnil žganje, pa mu je odleglo

   69 94 119 144 169 194 219 244 269 294  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA