Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NIT (19-43)
- nitrifikacíjski -a -o prid. (ȋ) biol., v zvezi nitrifikacijske bakterije bakterije, ki spreminjajo amoniak v zemlji v nitrite in nitrate ♪
- nitríranje -a s (ȋ) glagolnik od nitrirati: nitriranje benzena / nitriranje jekla ♪
- nitrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. kem. uvajati nitroskupino v spojino: nitrirati benzen 2. metal. utrjevati površino jekla z dušikom pri visoki temperaturi: nitrirati jeklene predmete nitríran -a -o: nitrirano jeklo ♪
- nitrít -a m (ȋ) kem. sol solitraste kisline ali njen ester: amonijev, natrijev nitrit ♪
- nítro... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na atomsko skupino iz enega atoma dušika in dveh atomov kisika: nitrobenzen / nitroskupina in nitro skupina 2. nanašajoč se na ester dušikove kisline: nitroceluloza, nitroglicerin, nitrolak ♪
- nítrobencól tudi nítrobenzól -a m (ȋ-ọ̑) kem. nitrobenzen ♪
- nítrobenzén -a m (ȋ-ẹ̑) kem. brezbarvna oljnata, v vodi netopna tekočina: uporaba nitrobenzena pri izdelovanju mila ♪
- nítrocelulóza -e ž (ȋ-ọ̑) kem. nitrat celuloze: izdelovati razstrelivo iz nitroceluloze ♪
- nítrocelulózen -zna -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na nitrocelulozo: nitrocelulozni smodnik / nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu ♪
- nítrofoskál -a m (ȋ-ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij ♪
- nítroglicerín -a m (ȋ-ȋ) gosta, svetlo rumena, zelo eksplozivna tekočina: izdelovati dinamit iz nitroglicerina ♦ kem. nitrat glicerola ♪
- nítrolák -a m (ȋ-ȃ) poljud. raztopina nitrata celuloze v organskem topilu, strok. nitrocelulozni lak: hlapi nitrolaka ♪
- nítromonkál -a m (ȋ-ȃ) nestrok. nitramonkal ♪
- nítroskupína in nítro skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina iz enega atoma dušika in dveh atomov kisika ♪
- ad infinítum prisl. (ȋ) knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum ♪
- afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
- afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila ♪
- áhniti -em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja ♪
- amazonít -a m (ȋ) min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita ♪
- amonít -a m (ȋ) pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti ♪
- antimonít -a m (ȋ) min. rudnina antimonov sulfid ♪
- ántitrinitárec -rca m (ȃ-ȃ) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici ♪
- apnítev -tve ž (ȋ) apnjenje: apnitev travnikov ♪
- apníti -ím in ápniti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo ♪
- aragonít -a m (ȋ) min. rudnina rombični kalcijev karbonat ♪
1 19 44 69 94 119 144 169 194 219