Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (1.344-1.368)


  1.      tesnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od tesniti: tesnitev z gumo / tesnitev ležajev / slaba tesnitev ventilov ♪
  2.      tesníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna ♦ teh. tesniti ležaje // nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo 2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile 3. knjiž. tiščati, stiskati: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih ∙ knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah 4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled tesníti se knjiž. stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji tesnèč -éča -e: skušal se je osvoboditi tesnečih vezi tesnjèn -êna -o: slabo tesnjena plinska pipa ♪
  3.      tíkniti  -em dov. (í ȋ) dati glas tik: ura je še nekajkrat tiknila, nato se je ustavila ♪
  4.      tirániti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati ♪
  5.      titanít  -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev titanov silikat ♪
  6.      tlačániti  -im nedov. (á ȃ) 1. v fevdalizmu biti tlačan, opravljati tlako: podložniki so desetinili in tlačanili; tlačaniti graščakom 2. ekspr. opravljati težko, malo cenjeno delo: vse življenje mu je tlačanila / dolga leta je tlačanil v novinarstvu ● knjiž. naše ljudstvo je tlačanilo raznim tujcem jim je bilo podrejeno, je bilo od njih odvisno ♪
  7.      tléskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo 2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti 3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami 4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje // slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh ♪
  8.      tlésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) tleskniti: v temi je tlesnilo veslo / tlesniti s pokrovom cigaretnice / tlesniti z jezikom; tlesniti s prsti / tlesnila je z vrati in odšla jih je s tleskom zaprla / z roko ga je tlesnila po glavi / navdušeno je tlesnila z rokami / tlesniti na tla ♪
  9.      toníti  tónem nedov. (ȋ ọ́) 1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil 2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik: toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo ● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; redko geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza tonèč -éča -e: toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce ♪
  10.      topôtniti  -em dov. (ó ȏ) slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla ♪
  11.      tŕčniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. trčiti: trčnila sta in izpila / živali sta se pognali in trčnili skupaj ♪
  12.      treníti  trénem dov. (ȋ ẹ́) 1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile // narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu je trenila; niti mišica mu ni trenila na obrazu 2. nar. s kratkim gibom udariti: treniti z bičem, vajetmi po konjih / kot vzklik da te treni, kam se ti pa tako mudi ● ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto; ekspr. ni trenil z očesom, z očmi od nje neprestano jo je gledal; star. treniti z očmi po kom na hitro pogledati; kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro ♪
  13.      trépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: prijateljsko trepniti koga po hrbtu, rami 2. hitro zapreti in odpreti oči; treniti: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trepnil / trepniti z očmi, s trepalnicami / njene veke so utrujeno trepnile // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je trepnila in zletela / petelin trepne s perutmi in zapoje ♪
  14.      tréskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: večkrat je tresknilo; tako je tresknilo, da se je zbudila / v bližini je tresknila granata; vrata so tresknila / treskniti z vrati / spodnja čeljust je tresknila ob zgornjo / tresknil je ob skalo in obležal / udaril ga je, da je tresknil na tla / treskniti koga po glavi ♪
  15.      trésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla ♪
  16.      tréšniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko treščiti: v daljavi je zagrmelo in trešnilo / drevo je trešnilo po tleh ♪
  17.      tretjíniti  -im nedov. (í ȋ) nar. gorenjsko pomagati čredniku pasti, navadno tretjino krav: tretjiniti in potepeniti / tretjiniti pri kravah ♪
  18.      trézniti  -em nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: trezniti pijanega človeka; hoja in mraz sta ga počasi treznila / pijan je razgrajal in zdaj ga treznijo v zaporu 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: pametne besede so ga treznile / življenje ga je s svojimi težavami treznilo trézniti se 1. postajati trezen: popil je močno kavo in se počasi treznil 2. ekspr. postajati razsoden, preudaren: človeštvo se po atomskih katastrofah trezni ♪
  19.      tŕgniti  -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. potegniti: z vso močjo trgne puško k sebi; trgniti sabljo izza pasu / konja sta trgnila vprežnici 2. trzniti: pri vsakem taktu je trgnil z glavo; trgniti z rameni ♪
  20.      trinitárec  -rca m (ȃ) rel. menih reda, imenovanega po sv. Trojici: samostan trinitarcev ♪
  21.      tríníten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) ki je iz treh niti: trinitna preja / trinitni šiv ♦ tekst. trinitni pletilni stroj pletilni stroj za tri niti ♪
  22.      trínítnik  -a m (ȋ-ȋ) nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti: hlače iz trinitnika ♪
  23.      trinítrotoluén  -a m (ȋ-ẹ̑) kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluenom polnjene bombe / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluena [TNT] ♪
  24.      trinítrotoluól  -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo ♪
  25.      tŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno 2. narahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem narahlo sunil // narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela 4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti tŕknjen -a -o pog. omejen, neumen: trknjen je, da mu verjame; malo trknjena ženska / kot podkrepitev ne grem, saj nisem trknjen ♪

   1.219 1.244 1.269 1.294 1.319 1.344 1.369 1.394 1.419 1.444  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA