Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (1.319-1.343)



  1.      škrôpniti  -em in škrópniti -em dov.; ọ́ ọ̑) 1. v kapljicah, curkih vreči: škropnila ji je vodo v obraz 2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je škropnila na vse strani / nekaj krvi je škropnilo na tla
  2.      škŕtniti  -em dov.) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi
  3.      šlíkniti  -em dov.) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih
  4.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  5.      špíkniti  -em dov.) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi
  6.      šprícniti  -em dov.) nižje pog. brizgniti: iz rane je špricnila kri; voda je špricnila visoko v zrak / špricniti barvo na zid
  7.      štókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) nižje pog. dregniti, suniti: štoknil ga je z ročajem
  8.      štrbúnkniti  -em dov.) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev ∙ ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila
  9.      štŕcniti  -em dov.) redko slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti
  10.      štŕkniti  -em dov.) redko slišno brizgniti: kri je štrknila iz rane; kapljica apna mu je štrknila v oko / preh. štrknil je slino iz ust
  11.      štropôtniti  -em dov.) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno
  12.      švígniti  -em dov.) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju
  13.      švísniti  -em dov.) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega
  14.      švístniti  -em dov.) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in švistnila; brezoseb. v gozdu je švistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: krogla je švistnila nad njegovo glavo; od nekod je švistnila puščica / lastovka je švistnila mimo // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: švistnil je z bičem
  15.      švŕcniti  -em dov.) ekspr. steči, švigniti: švrcnil je mimo
  16.      švŕkniti  -em dov.) 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkniti konja z bičem; švrkniti po živini / švrkniti s šibo po zraku; pren., ekspr. kritik je švrknil po mladih pisateljih 2. ekspr. steči, švigniti: skrivaj je švrknil iz hiše ● ekspr. švrknil ga je z jeznim pogledom ošinil
  17.      takníti  in tákniti -em dov. ( á) nar. zahodno dotakniti se: z ustnicami je taknil rob kozarca; narahlo je taknil njeno roko / jedi se ni niti taknil
  18.      taníti  -ím tudiniti -im nedov. ( í; á ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina
  19.      tápniti  -em dov.) ekspr. narahlo udariti: ljubeče ga je tapnila po licu
  20.      tegníti  in tégniti -em nedov. ( ẹ́) zastar. dajati: tegniti komu dovolj denarja / kaj mu tegne to predrznost
  21.      tehíniti  -im [tǝh] nedov.) nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej
  22.      tékniti  -em nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vzbujati komu ugodje a) ob zadovoljevanju potrebe, želje po jedi: neslana jed ne tekne; to jed rad jem, vendar mi danes ne tekne; večerja je vsem teknila b) star. ob zadovoljevanju kake potrebe, želje sploh; prijati, dobro deti: kajenje, pijača mu tekne / počitek jim je teknil 2. zaleči: veliko jé, pa mu nič ne tekne ∙ zastar. denar mu ni teknil koristil, pomagal
  23.      telébniti  in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel 2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene
  24.      temníti  -ím [tǝm] nedov., temnì in tèmni ( í) 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje temníti se 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti ∙ ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija temnèč -éča -e: temneč se večer
  25.      têrra incógnita  têrre incógnite [tera inkognita] ž (-ọ̑) knjiž. popolnoma neznan, nepoznan svet: ta pokrajina mu je terra incognita // kar je popolnoma neznano, nepoznano sploh: afriška književnost je še terra incognita

   1.194 1.219 1.244 1.269 1.294 1.319 1.344 1.369 1.394 1.419  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA