Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NIT (1.176-1.200)


  1.      sanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na saniteto: sanitetni odred; sanitetna ekipa je delala ves čas ofenzive / sanitetni vlak je ranjence odpeljal v zaledje; sanitetna postaja / narediti sanitetni tečaj / sanitetna služba 2. nanašajoč se na predmete, izdelke, ki se uporabljajo v zdravstvu: sanitetni material; sanitetni papir; sanitetna vata / sanitetno skladišče ♪
  2.      sanitétski  -a -o prid. (ẹ̑) saniteten: sanitetska postaja ♪
  3.      scvŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) skrčiti se, zgrbančiti se zlasti zaradi ognja, vročine: pod prevročim likalnikom se blago scvrkne; zaradi suše se je listje scvrknilo; scvrkniti se v kepo scvŕknjen -a -o: scvrknjena vlakna ♪
  4.      sčiníti  -ím in sčíniti -im dov. (ȋ í; í ȋ) nar. očistiti omlačeno žito: do večera so vse sčinili / sčiniti žito ♪
  5.      sčŕniti se  -im se in sčrníti se -ím se dov., sčŕnil se (ŕ; ȋ í) postati črn, temen: grozdje se je že sčrnilo ♪
  6.      ségniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko ♪
  7.      segníti  -gníjem [sǝg in seg] dov. (í ȋ) zgniti: deske so na vlagi segnile; veliko sadja je segnilo; če ne bo voda hitro odtekla, bo vse segnilo / doma boš segnil; segniti od dolgega časa segnít -a -o: segnit les; segnito listje ♪
  8.      sehniti  ipd. gl. sahniti ipd. ♪
  9.      selenít  -a m (ȋ) domnevno bitje, ki živi na luni: zgodbe o selenitih / knjiž. selenita z vesoljske ladje sta varno pristala na luni vesoljca ♪
  10.      semenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav ♪
  11.      semeníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo 2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave ♪
  12.      sévniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. nahitro posvetiti, posijati: sonce je sevnilo izza oblakov ♪
  13.      seznanítev  -tve [sǝz in sez] ž (ȋ) glagolnik od seznaniti: kmalu po seznanitvi ga je obiskal / seznanitev delavcev s pravilnikom ♪
  14.      seznaníti  in seznániti -im [sǝz in sez] dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane kdo komu znan: seznanil ga je s sodelavci; osebno seznaniti koga s kom; toliko sem že slišal o njej, da bi se rad z njo seznanil; iskal je priložnost, da bi se seznanil z novimi sosedi; seznaniti se s kom na potovanju, pri vojakih, v klubu 2. narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznaniti delavce z njihovimi pravicami in dolžnostmi; seznaniti poslušalce z vsebino opere; natančno seznaniti s čim / seznaniti obiskovalce s proizvodnjo; seznaniti učence z manj znanimi izrazi razložiti, pojasniti jim manj znane izraze; seznaniti se s književnostjo / publ. predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji z delom / zbornik nas seznani z dognanji zadnjih let ∙ seznaniti se z drugimi deželami spoznati jih; dobro se je seznanil z njihovim jezikom dobro se ga je naučil seznánjen -a -o: z gosti je že seznanjen; s problemi je dobro, podrobno seznanjen ♪
  15.      sfŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
  16.      shranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo ♪
  17.      shraníti  in shrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila ♪
  18.      sienít  -a m (ȋ) petr. magmatska kamnina, sestavljena zlasti iz glinencev ♪
  19.      síkniti  -em dov. (í ȋ) 1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: kača je siknila // dati sikanju podoben glas: sikniti z bičem // sikajoč uiti, zleteti: iz kotla je siknila para / blisk je siknil 2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: sikniti kletvico; pusti me pri miru, je siknil ♪
  20.      síniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
  21.      skísniti  -em dov. (í ȋ) redko skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil ♪
  22.      sklécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko klecniti: nenadoma je sklecnil / noge so mu sklecnile ♪
  23.      sklenítelj  -a m (ȋ) jur. kdor kaj sklene: sklenitelj pogodbe, zavarovanja ♪
  24.      sklenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skleniti: sklenitev obroča / sklenitev kupčije, pogodbe, sporazuma / sklenitev zakonske zveze ♪
  25.      skleníti  sklénem dov. (ȋ ẹ́) 1. dati konca česa skupaj, da nastane krožna, nepretrgana oblika: skleniti člen verige; skleniti obroč, verigo; členek verižice se z roko ni dal skleniti / vrtnici sta se nad spomenikom sklenili // v zvezi z roka dati končna dela rok skupaj, da s telesom tvorita krožno, nepretrgano obliko: skleniti roke okrog kolen, nad glavo / skleniti roke k molitvi dati jih v položaj, da se dlani in prsti dotikajo ali prepletajo 2. narediti, da pridejo s konci povezani deli v celotni dolžini skupaj tako, da prehod ni mogoč: skleniti čeljusti; ustnice so se spet sklenile / skleniti pest narediti, stisniti 3. narediti, da si členi, deli česa sledijo nepretrgano, brez presledkov, ki bi omogočali prehod: prijeli so se za roke in sklenili krog / vojaškim enotam je uspelo skleniti obroč okoli mesta; vrsta čakajočih se je pretrgala in spet sklenila / z mostom skleniti cestno zvezo med obalo in otokom jo narediti nepretrgano, povezati 4. končati: skleniti govor z vzklikom; publ. delegacija je sklenila obisk / skratka, bilo je lepo, je sklenil brat / skleniti krog predavanj, vprašanj; s to tekmo so nogometaši sklenili sezono / ekspr. skleniti svoje dni, krog življenja, življenjsko pot, življenje umreti 5. navadno z glagolskim samostalnikom z izrazitvijo soglasja narediti, da nastane kaj, kar koga povezuje s kom drugim: sklenili so dogovor; skleniti s kom kupčijo, pogodbo, vojaško zvezo / skleniti poznanstvo, prijateljsko razmerje 6. navadno z nedoločnikom določiti, kar se hoče, želi narediti a) po premisleku: sklenil je oditi; trdno je sklenil, da vse pove / sam pri sebi, ekspr. v srcu kaj skleniti b) po končani obravnavi, razpravi: na seji so sklenili pomembne stvari; soglasno so sklenili, da vztrajajo pri svojih zahtevah ● ekspr. z njimi je sklenil vse račune do njih nima več nobenih obveznosti; z njimi ne želi več imeti stikov; zastar. skleniti se v posvet zbrati se (v krogu) ◊ elektr. skleniti navitje; jur. skleniti zakonsko zvezo poročiti se sklenívši zastar.: sklenivši roke, so začeli peti sklénjen -a -o: sklenjen obroč; sklenjena vrsta; pogodba je sklenjena; raziskava še ni sklenjena; sklenjeno je, da se vrnemo ∙ ekspr. njegovo potovanje je sklenjena stvar odpotoval bo, ne da bi se o tem še kaj razpravljalo ♦ avt. sklenjena črta neprekinjena črta; geom. sklenjena krivulja; gozd. sklenjeni gozd gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; prisl.: vojaška enota se je premikala sklenjeno ♪

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA