Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NATO (581)



  1.      nató  prisl. (ọ̑) v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu a) v času: divji petelin je sklonil glavo, nato je zapel / sestre so bolnikom izmerile vročino. Takoj nato so vstopili zdravniki / fantje so peli, potem vriskali, nato pa so šli vasovat b) v kraju: na čelu so bili zastavonoše, nato so stopali tekmovalci
  2.      natočíti  -tóčim dov. ( ọ́) 1. spraviti kam kaj tekočega, zlasti pijačo: natočila mu je vino; natočiti žganje v kozarec / natočila mu je skodelico kave 2. napolniti s tekočino, zlasti s pijačo: natočiti kozarec, steklenico; natočiti do roba ● natočiti veliko medu pridelati, dobiti; ekspr. natočil mu je čistega vina povedal mu je resnico brez olepšavanja
  3.      natòk  -óka m ( ọ́) knjiž. zelo močen, povečan tok (vode): natok Kolpe je razrušil in odplavil mlin ∙ knjiž. natok čustev, misli naval
  4.      natolcevánje  -a s () glagolnik od natolcevati: to je le nesramno natolcevanje; ovreči lažne govorice in natolcevanja
  5.      natolceváti  -újem dov.) nav. ekspr. pripovedovati izmišljene, slabe stvari o kom: nikar ne natolcuj / ljudje radi natolcujejo // redko obrekovati, opravljati: po vasi ju natolcujejo
  6.      natólči  -tólčem [o] dov., natólci natólcite in natolcíte; natólkel natólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal 3. redko nabiti, natlačiti: na podlago so natolkli plast gline
  7.      natólkniti  -em [k] dov. (ọ́ ọ̑) star. namigniti: nikoli ne pove naravnost, temveč samo natolkne; dobro sem vedel, na kaj je natolknila
  8.      náton  -a m (á) nar. vzhodnoštajersko prostor za sekanje, cepljenje drv: na natonu za hišo je pletla košaro
  9.      natopírati  -am dov. () s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vselej natopira / natopirati lase natopíran -a -o: visoko natopirana pričeska
  10.      natopíti  -ím dov., natópil ( í) 1. s topljenjem priti do določene količine česa: natopiti nekaj voska na pisemsko ovojnico 2. nekoliko raztopiti: plamen je natopil vosek; asfalt se zaradi vročine natopi 3. redko prepojiti: natopiti madež z bencinom
  11.      natóra  -e ž (ọ̑) zastar. narava: opazovati natoro
  12.      natovárjanje  -a s (á) glagolnik od natovarjati: pomagati pri natovarjanju; natovarjanje premoga / dvigalo za natovarjanje
  13.      natovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago na prevozno sredstvo: natovarjati opeko, pesek / natovarjali so mule in konje / ladja že natovarja les
  14.      natovóriti  -im tudi natovoríti -ím dov., natovóril (ọ̄ ọ̑; í) 1. spraviti tovor, blago na prevozno sredstvo: natovoriti drva, seno; natovoriti pesek na tovornjak / natovoriti ladjo, voz / mulo so natovorili z minometalcem / ekspr. natovorila mu je vso prtljago / ekspr. domov je natovoril goro knjig prinesel, pripeljal 2. redko naložiti, naprtiti: natovoriti komu preveč dolžnosti, obveznosti natovórjen -a -o tudi natovorjèn -êna -o: natovorjena ladja
  15.      alternátor  -ja m () elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator
  16.      anatóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše
  17.      anatómičen  -čna -o prid. (ọ́) star. anatomski: anatomični ustroj roke
  18.      anatomíja  -e ž () veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
  19.      anatomizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje anatomizíran -a -o: anatomiziran značaj
  20.      anatómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo
  21.      anatómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa anatómsko prisl.: um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa
  22.      ántidetonátor  -ja m (-) kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
  23.      detonátor  -ja m () razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja // posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje
  24.      diskriminátorski  -a -o prid. () ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika
  25.      divinatóričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od divinacija: divinatorična sposobnost

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA