Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NASA (9.799-9.823)


  1.      znánstvenoraziskoválen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na znanstveno raziskovanje: znanstvenoraziskovalna dejavnost / znanstvenoraziskovalna ustanova ♪
  2.      znôjen  in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo ♦ anat. znojna žleza znojnica 2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo ♪
  3.      znôsen  -sna -o prid., znôsnejši (ó ō) 1. ki se (še) da prenesti, prenašati: znosen mraz; bolečine so postale znosnejše; razmerje med njima je znosno; komaj znosen hrup zelo močen / z leti je postal znosnejši // ekspr. še zadovoljiv, primeren: znosni kreditni pogoji; znosne razmere; njihovo sožitje je znosno 2. (še) zadovoljivo dober, kvaliteten: znosna cesta; naučila se je znosne nemščine znôsno prisl.: znosno vroče vreme ♪
  4.      zobárski  tudi zóbarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na zobarje: zobarska služba / zobarske klešče ♪
  5.      zóben  -bna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / pog. zobna pasta krema za zobe; zobna ščetka / zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke ♪
  6.      zobník  -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik ♪
  7.      zobníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje ♪
  8.      zobníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki ♪
  9.      zobo...  prvi del zloženk nanašajoč se na zob: zobobol, zobozdravilstvo ♪
  10.      zobobòl  -ôla in zoboból -a m (ȍ ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v zobu, zobeh: potrpežljivo prenašati zobobol; tablete proti zobobolu ♪
  11.      zobotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zobotehnike ali zobotehniko: zobotehnični material / zobotehnična srednja šola ♪
  12.      zobozdravníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobozdravnike: iskati zobozdravniško pomoč / zobozdravniški stol ♪
  13.      zobozdrávstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobozdravstvo: zobozdravstveno varstvo otrok / pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev / zobozdravstvena ambulanta ♪
  14.      zodiakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zodiak: zodiakalno ozvezdje; zodiakalna znamenja / zodiakalni krog živalski krog ♪
  15.      zoo...  ali zóo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na živali ali živalstvo: zoocenoza, zoologija ♪
  16.      zóogeográfski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na zoogeografijo: živalstvo zoogeografske enote / zoogeografska karta ♪
  17.      zoolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zoologijo: zoološka raziskovanja / zoološki strokovni izrazi / zoološke vrste / zoološka zbirka v muzeju; zoološki vrt zemljišče, na katerem se gojijo živali zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene; živalski vrt ♪
  18.      zoonóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen živali, ki se prenaša tudi na človeka: preprečevanje in zatiranje zoonoz ♪
  19.      zóotéhničen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zootehniko: agrotehnični in zootehnični ukrepi ♪
  20.      zóprn  -a -o prid., zóprnejši (ọ̑) 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek // ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada 2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo // ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti zóprno prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali ♪
  21.      zóren 1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo ♪
  22.      zorílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zorenje: vlaženje zorilnih prostorov za sir / zorilni negovalni postopki ♪
  23.      zorítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zoritev: zoritveni proces; zoritvena doba / zoritvena temperatura ♪
  24.      zráčen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov ◊ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; jur. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje, področje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek zráčno prisl.: motor se hladi zračno ♦ les. zračno suh les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega, naravnega sušenja ♪
  25.      zračílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zračenje: zračilne naprave ♦ mont. zračilna vrata vrata za usmerjanje zračnega toka v rudniku; teh. zračilni jašek jašek za dovajanje svežega zraka ♪

   9.674 9.699 9.724 9.749 9.774 9.799 9.824 9.849 9.874 9.899  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA