Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NASA (9.576-9.600)


  1.      zanesenjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zanesenjake ali zanesenjaštvo: zanesenjaški človek / zanesenjaški optimizem; naše razprave so bile preveč zanesenjaške / radi so se spominjali tistih zanesenjaških časov časov velikega navdušenja, poleta, idealizma zanesenjáško prisl.: zanesenjaško potegovati se za kaj; zanesenjaško razpoložen romantik ♪
  2.      zanikoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zanikovalce ali zanikovalstvo: zanikovalska miselnost / pesnikov zanikovalski odnos do stvarnosti / zanikovalska narava te filozofske smeri ♪
  3.      zánkast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zanko: zankasta črta / zankasta tkanina ◊ obrt. zankasti šiv šiv iz zančnih vbodov ♪
  4.      zaobljúben  -bna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na zaobljubo: zaobljubno besedilo 2. rel., um. narejen, podarjen zaradi (za)obljube: zaobljubni dar; zaobljubna podoba, sveča ♪
  5.      zapéčkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zapečkarje ali zapečkarstvo: zapečkarski starci / zapečkarski kritik; zapečkarska inteligenca / zapečkarski spori / zapečkarsko stališče ♪
  6.      zapeljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami ♪
  7.      zapésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zapestje: zapestni sklep; zapestna kost / zapestni trak ročne ure / zapestni gumb gumbu podobna priprava za zapenjanje zapestnikov zlasti pri moški srajci; zapestni ščitnik povoj za zavarovanje in utrditev zapestnega sklepa ♪
  8.      zápih  -a m (ā) nar. zamet: Vetrovi zanašajo sneg in po cestah so zapihi. (M. Kranjec) ♪
  9.      zapirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapiranje: zapiralni mehanizem dežnika / zapiralni čas ♦ teh. zapiralna loputa ♪
  10.      zapísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zapis: zapisna oblika / zapisna knjižica knjižica z zapiski ♪
  11.      zapísniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zapisnik: zapisniška oblika / zapisniške opombe ♪
  12.      zapisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zapisovati: zapisovanje dogodkov; zapisovanje misli, podatkov / zapisovanje ljudskih pesmi / zapisovanje filmskega prizora prenašanje na filmski trak; zapisovanje zvoka na magnetofonski trak snemanje / zapisovanje imen z veliko začetnico pisanje / naprava za zapisovanje zračnega pritiska / zapisovanje v šolo vpisovanje ◊ elektr. magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; etn. iti k zapisovanju nekdaj iti sklenit ženitno pogodbo; lingv. zapisovanje intonacij ♪
  13.      zaplótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zaplotnike ali zaplotništvo: zaplotniške ideje, misli / maščevati se na zaplotniški način / zbirati se z zaplotniškimi nameni zahrbtnimi zaplótniško prisl.: zaplotniško ravnati ♪
  14.      zapóren  -rna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na zapor: zaporni paznik / zaporni razlog; zaporno povelje / zaporna kazen kazen odvzema prostosti, zapor 2. ki kaj zapira: zaporni drogovi; pregrade in druge zaporne naprave ♦ avt. zaporna igla igla, ki uravnava dotok goriva v uplinjač; grad. zaporni sloj sloj na vozišču, ki preprečuje pronicanje vode; teh. zaporni ventil // voj. namenjen preprečevanju prodora: prebiti zaporni obroč; zaporna zaseda / zaporni pas; zaporno področje / zaporni baloni baloni za oviro nizko napadajočim letalom; zaporni ogenj ogenj, s katerim se pri obrambi prepreči napad, prodor nasprotnikovih enot, pri napadu pa zavaruje krila, boke vojaških enot ♪
  15.      zapórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zapornike: zaporniška obleka; zaporniške zgradbe / življenje v zaporniškem okolju ♪
  16.      zaposlítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaposlitev: zaposlitvene možnosti žensk / zaposlitvena struktura ◊ med. zaposlitvena terapija terapija, pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela ♪
  17.      zapostávljanje  -a s (á) glagolnik od zapostavljati: težko prenašati zapostavljanje; nacionalno, rasno zapostavljanje; zapostavljanje šolstva; zapostavljanje in poniževanje / zapostavljanje priimka ♪
  18.      zapraševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko 2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti: zapraševati sadno drevje ♪
  19.      zapréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaprego: zaprežna oprema; zaprežna vrv zaprežnica / zaprežni konj vprežni konj ♪
  20.      zapuščínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zapuščino: reševati zapuščinske zadeve ♦ jur. zapuščinski postopek; zapuščinska pravda; zapuščinska razprava; zapuščinsko sodišče ♪
  21.      zarés  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil // izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš 2. ekspr. zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares ∙ ekspr. to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena 3. ekspr. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne 4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli 5. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares ♪
  22.      zarézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zarezo: zarezna črta; zarezna vdolbina / zarezna opeka ♪
  23.      zarísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaris: zarisna črta / zarisno orodje zarisovalno ♪
  24.      zárja  -e ž (á) 1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu: zarja izgublja svoj sijaj; zarja je osvetlila hribe; zarja žari, knjiž. bledi, ekspr. ugaša; jutranja, večerna zarja; svetla, ekspr. krvava, zlata zarja / ekspr. šele pred zarjo je zadremal pred jutrom; pren. vstaja zarja svobode ∙ ekspr. prišel je v vsej svoji zarji v vsem svojem sijaju, razkošju; ekspr. iti v nove zarje v nove, boljše čase 2. ekspr., navadno s prilastkom prvo znamenje česa: to obdobje prinaša zarjo znanosti ♪
  25.      zárjast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zarjo: zarjast oblak / zarjast žar žerjavice / zarjasto jutro ♪

   9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA