Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NASA (7.824-7.848)


  1.      spoznaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spoznavanje: spoznavalna pot / domeniti se za spoznavalne znake; ima veliko spoznavalno moč ♪
  2.      spoznáven  -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje: spoznavni nagibi; razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti / spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo / spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo ♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja // ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavne spoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva ♪
  3.      spoznávnoteorétičen  -čna -o prid. (ā-ẹ́) nanašajoč se na spoznavno teorijo: spoznavnoteoretična vprašanja / spoznavnoteoretični nominalizem ♪
  4.      spoznavoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoznavoslovje: spoznavoslovni problemi / spoznavoslovni strokovnjak ♪
  5.      správen  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spravo: spravni ton govorjenja / prirediti spravni večer / spravni dar, poljub / spravna daritev v različnih religijah daritev v spravo z bogom, bogovi ◊ jur. spravni poskus poskus sprave po že vloženem predlogu za sporazumno razvezo ali pri razvezni pravdi ♪
  6.      spravílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spravilo: spravilno obdobje / spravilni stroški za odvoz lesa so narasli / gozdne spravilne naprave ♪
  7.      spregátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spregatev: spregatvene posebnosti / spregatveni vzorci ♪
  8.      sprehajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sprehajanje: sprehajalni prostor; urediti sprehajalne poti / sprehajalna palica / hoditi s sprehajalnim korakom ♪
  9.      sprehóden  tudi izprehóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprehod: sprehodna pot / sprehodna palica sprehajalna palica ♪
  10.      sprejémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. z izražanjem svoje volje delati a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejemati darila, denar, podkupnino / pismene prijave sprejemamo do petnajstega aprila / sprejemati različne funkcije b) da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati: sprejemati pomoč, povabila / sprejemati gostoljubje, prijateljstvo c) da postane kaj veljavno: sprejemati stave / sprejemati odloke, zakone 2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: sprejemati goste; gostoljubno, prijazno sprejemati / danes pacientov ne sprejemajo 3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejemati koga s smehom, ekspr. z rožami 4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom a) navadno s prislovnim določilom: v tej organizaciji sprejemajo nove delavce; na šoli sprejemajo učence z dokončano osemletko / sprejemati na stanovanje b) z glagolskim samostalnikom: sprejemati obleke v čiščenje; sprejemati kaj v popravilo 5. delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejemati nove ideje, teorije / sprejemati besede iz tujih jezikov // soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo / sprejemati družbene norme / sprejemati rezultate ankete s pridržki 6. imeti, izražati pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so roman sprejemali, drugi odklanjali / gledalci so sprejemali njegove filme z navdušenjem 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočati a) da kaj prehaja k osebku: sprejemati energijo, toploto; sprejemati in oddajati / rastline sprejemajo hranilne snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les sprejema vlago vpija, vsrkava b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroča določen drug pojav: antena, radijska postaja sprejema signale / celice sprejemajo dražljaje 8. z radijskimi, televizijskimi napravami delati, da kaj postane zaznavno: sprejemati obvestila / sprejemati televizijski program // ptt zapisovati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist sprejema in oddaja sporočila / sprejemati Morzejeve znake spreminjati oddajane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo ◊ fiz. sprejemati elektrone; rad. sprejemati spreminjati električne signale, ki jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok, sliko sprejemajóč -a -e: poslušal jo je, z navdušenjem sprejemajoč novico sprejéman -a -o: z odporom sprejemana zahteva ♪
  11.      sprejémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprejem ali sprejemanje: sprejemni dnevi; sprejemni pogoji; sprejemni postopek / sprejemni oddelek; sprejemna antena antena, ki sprejema elektromagnetne valove; sprejemne naprave; sprejemna postaja naprave, ki omogočajo sprejemanje sporočil z elektromagnetnimi valovi ♦ ptt sprejemni aparat telefonski ali telegrafski aparat za sprejemanje sporočil; sprejemna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo vrednostne pošiljke; sprejemna pošta pošta, ki prevzame pošiljko; šol. sprejemni izpit izpit za sprejem na določeno šolo ♪
  12.      sprejémnik  -a m (ẹ̑) 1. naprava, ki sprejema elektromagnetne valove: sprejemnik ne dela; sprejemnik signalov iz vesolja; oddajnik in sprejemnik / radijski sprejemnik ki posreduje zvočna sporočila; naprava za poslušanje javnosti namenjenega radijskega programa; radarski, satelitski sprejemnik; televizijski sprejemnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila 2. knjiž. kdor kaj sprejme: darovalci in sprejemniki krvi / odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom ◊ biol. sprejemnik organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; receptor; ptt telegrafski sprejemnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; rad. kontrolni sprejemnik s katerim se nadzoruje kakovost radijske, televizijske oddaje; tranzistorski sprejemnik ♪
  13.      spreminjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine ♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog ♪
  14.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪
  15.      sprevóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
  16.      sprevódniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevodnike: sprevodniška obleka / sprevodniška služba ♪
  17.      sprijémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva ♪
  18.      sprínterski  tudi šprínterski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sprinterje ali sprint: sprinterski trening; sprintersko tekmovanje / sprinterska proga ♪
  19.      sprostílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sprostitev: sprostilni gibi; sprostilne vaje / sprostilna narava igre ♪
  20.      sproščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sproščevanje: sproščevalni gibi / igra je za otroka sproščevalna ♪
  21.      spústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet ♪
  22.      spuščálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spuščanje: spuščalna naprava / spuščalna žičnica ∙ spuščalna postaja nekdaj kraj, prostor, urejen za spuščanje, pripuščanje samca k samici ♦ alp. spuščalni klin ♪
  23.      sráčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na srake: sračji mladiči; stanovanje ima kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano / ekspr. govoriti s sračjim glasom ● ekspr. na glavi ima sračje gnezdo ima neurejene, razmršene lase; ekspr. njegova razprava je pravo sračje gnezdo v njej je veliko logično nepovezanih, prevzetih misli, trditev; nar. primorsko sračja noga morska taca ♪
  24.      srájčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na srajco: srajčni rokav / srajčna bluza, obleka bluza, obleka, krojena kot moška srajca ♦ obl. srajčni ovratnik manjši oglat ovratnik iz dveh delov; obrt. srajčni kroj kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom ♪
  25.      srámen 1 -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake ♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis ♪

   7.699 7.724 7.749 7.774 7.799 7.824 7.849 7.874 7.899 7.924  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA