Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NASA (7.574-7.598)


  1.      slavíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik ♪
  2.      slavjanofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori ♪
  3.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesna ♦ muz. slavnostna kantata ♪
  4.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
  5.      slavónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica ♪
  6.      sléd  -ú stil. -a m, mn. sledóvi (ẹ̑) 1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani // nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja // kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti 2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja 3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur 4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; miličniki so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je ◊ jur. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije; kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja ♪
  7.      sléden  -dna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sledenje: sledni nagon / sledni psi so takoj zavohali sled / sledni zapisi na trakovih ♦ jur. sledna pravica pravica avtorja, da je obveščen o novem lastniku ali uporabniku avtorskega dela; lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom ♪
  8.      sledílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sledenje: dober sledilni pes ♦ mont. sledilna dela v rudniku ♪
  9.      sleménski  tudi slémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na sleme: primerna slemenska dolžina / slemensko gorovje ♦ alp. slemenska rez del, kjer se stikata boka slemena; grad. slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov ♪
  10.      slengovski  tudi slangovski -a -o [sléng- tudi slêng-] prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na sleng: slengovske besede / slengovski jezik ♪
  11.      slepárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sleparje ali sleparjenje: sleparski prodajalci / sleparska igra s kartami; sleparska kupčija ♪
  12.      slépčevski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na slepce: slepčevska temna očala / slepčevska hoja / kamnite, slepčevske oči kipov ♪
  13.      slezénovčev  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj ♪
  14.      slézov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slez: slezovi listi / slezov čaj ♪
  15.      slikárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na slikarje ali slikarstvo: slikarska razstava; kiparska in slikarska dela / ima poseben slikarski dar; knjiž. iskati nov slikarski izraz / slikarska akademija, šola / slikarska tehnika, umetnost / slikarski čopič; slikarske barve; slikarsko platno, stojalo / izučiti se slikarske obrti ♦ geom. slikarska perspektiva centralna projekcija na eno samo projekcijsko ravnino; gled. slikarska delavnica delavnica za poslikavo kulis; um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev slikársko prisl.: slikarsko okrašene začetne črke; slikarsko zanimiv motiv ♪
  16.      slíkati  -am nedov. (ȋ) 1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško: slikati morje, obraz, pokrajino; slikati na les, platno; slikati z močnimi barvami, s čopičem / dal se je slikati portretirati / slikati portrete, tihožitja / slikati na prostem; slikati po modelu, spominu 2. prenašati s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: slikati otroka; slikati se za izkaznico // delati, da rentgenski žarki po presvetlitvi telesnih delov, organov potemnijo film: slikati gleženj, zob, želodec; (rentgensko) slikati hrbtenico 3. nav. ekspr. opisovati, prikazovati, navadno zelo živo, plastično: drugih dogodkov mu ni slikala preveč podrobno; v domišljiji si slika srečno prihodnost / film dobro slika življenje zapornikov / slikati v živih barvah, z živo besedo 4. obrt. prekrivati (stene) z beležem, s kredo: slikati stopnišče ● ekspr. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici ◊ um. slikati na steklo upodabljati na hrbtno stran šipe z barvami, ki ne presevajo, zlasti v ljudski umetnosti; slikati v akvarelu, olju, pastelu; slikati v fresko tehniki slíkan -a -o: zanimivo slikana slika; slikana je na vrtu; mnoge osebe v romanu so slikane neprepričljivo ♦ um. slikana šipa šipa, okrašena z emajlnimi lazurnimi barvami; slikano okno v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi ♪
  17.      slikóven  in slíkoven -vna -o prid. (ọ̄; ȋ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka ♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; lingv. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide slikóvno in slíkovno prisl.: izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije ♪
  18.      slíven  -vna -o prid. (ȋ) redko slivov: slivni nasadi ♪
  19.      slívnik  -a m (ȋ) nasad sliv: pot vodi skozi slivnike; star slivnik ♪
  20.      slívnjak  -a m (ȋ) nasad sliv: star slivnjak ♪
  21.      slívov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa ♪
  22.      sljúden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina ♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
  23.      slogóven  tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv ♪
  24.      slôjast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč ♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja ♪
  25.      slôjen  in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev ♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah ♪

   7.449 7.474 7.499 7.524 7.549 7.574 7.599 7.624 7.649 7.674  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA