Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NASA (5.074-5.098)


  1.      ognjén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz ognja: ognjene iskre / ognjena notranjost zemlje žareča; ekspr. goreči gozd se je spremenil v veliko ognjeno morje 2. nav. ekspr. po barvi podoben ognju: njeni ognjeni lasje; ognjeni soj zahajajočega sonca / krilo kričeče, ognjene barve 3. ekspr. nanašajoč se na močnejše obstreljevanje: prebijati se skozi ognjen obroč / na borce se je usula ognjena toča 4. ekspr. ki ima veliko življenjsko moč, silo: fant je ognjen / isker, ognjen konj // ki vsebuje, izraža to moč, silo: njene ognjene oči žarijo / prisluhnili so njegovim ognjenim besedam; oglasila se je ognjena pesem 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastal je ognjen prepir / prevzela ga je ognjena strast / popil je še kozarec tega ognjenega terana zelo močnega ● ekspr. ognjeni jeziki so švigali kvišku plameni; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. ognjeni petelin na strehi ogenj, požar; ekspr. po nebu so švigale ognjene kače bliskalo se je; ekspr. ognjena krogla sonce ◊ vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ognjéno prisl.: ognjeno mu gleda v oči; ognjeno ga je zagovarjal; ognjeno rdeč ♪
  2.      ognjeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjenik: ognjeniško žrelo / ognjeniški izbruh ♪
  3.      ognjíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjišče: ognjiščni prostor / ognjiščna odprtina ♪
  4.      ográbek  -bka m (ȃ) pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: znašati ograbke na kupe / seno v ograbkih / delati ograbke // nar. gorenjsko, navadno z rodilnikom skupina, gruča: na vasi je stal ograbek žensk / ptiči so se kar v ograbkih lotili prosa ♪
  5.      ográjen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ograjo: ograjna vrata / ograjna mreža ◊ jur. ograjno sodišče od 14. do 18. stoletja plemiško sodišče ♪
  6.      ogreválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ogrevanje: ogrevalne naprave / ogrevalni jašek; ogrevalna površina / razvoj ogrevalne tehnike / ogrevalne vaje ♪
  7.      ogréven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ogrevanje: ogrevna naprava / ogrevna površina / ogrevni čas ◊ elektr. ogrevni tok tok za gretje katode elektronke ♪
  8.      ogróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ogrodje: ogrodni elementi ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa ♪
  9.      ógrski  -a -o prid. (ọ̄) 1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik 2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela ◊ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvatsko-ogrska nagodba; sam.: pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame ♪
  10.      ohranítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali ♪
  11.      óhridski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično področje ♦ obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv ♪
  12.      óhrovtov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha ♪
  13.      ójevski  -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o ♪
  14.      ójničen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ojnico: ojnični konj ♦ teh. ojnični ležaj; ojnična glava ♪
  15.      ôkenski  tudi ókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila ♪
  16.      oklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oklep: prebiti oklepno ploščo / oklepno vozilo / oklepna divizija, enota divizija, enota, opremljena z oklepnimi vozili / močna oklepna srajca ♦ voj. oklepni avtomobil, vlak avtomobil, vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; oklepna ladja ♪
  17.      oklícen  -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oklic: stopiti na oklicni kamen / oklicni rok ♪
  18.      ôkno  -a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom // okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine 2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline 3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno 4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to področje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu 5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem ● žarg., šol. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora ◊ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom ♪
  19.      okólišen  tudi okolíšen -šna -o prid. (ọ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na okoliš ali okolico: okolišne vasi / okolišni prebivalci // ki je okoli, v bližini česa: voda je zalila okolišne rove 2. knjiž. ki gre okoli, okrog: šli so po okolišni poti ♪
  20.      okóliški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na okolico: hodil je po okoliških hribih; okoliške vasi / okoliški kmetje; okoliško prebivalstvo ♪
  21.      okóren  -rna -o prid., okórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne // neroden, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami // slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje 3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge okórno prisl.: okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti ♪
  22.      okošátiti se  -im se dov. (á ȃ) knjiž. postati košat, bujno razraščen: naredko nasajena drevesa se preveč okošatijo / ekspr. okošatiti se v bokih zrediti se ♪
  23.      okrájen  -jna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na okraj: a) okrajni organi / okrajna konferenca / okrajni ljudski odbor prva leta po 1945 organ državne oblasti v okraju; okrajni narodnoosvobodilni odbor med narodnoosvobodilnim bojem narodnoosvobodilni odbor v okraju / okrajne meje b) v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji: okrajni glavar, načelnik; okrajni zdravnik uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okraju c) okrajni šolski svet 2. zastar. obkrajen: okrajne veje / imeti oblast v mestu in okrajnih vaseh okoliških ♪
  24.      okraševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okraševanje: voditi okraševalno delo pred praznikom / knjiž. okraševalna umetnost dekorativna umetnost ♪
  25.      okróg  prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži / okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati 2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov ● pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪

   4.949 4.974 4.999 5.024 5.049 5.074 5.099 5.124 5.149 5.174  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA