Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NASA (4.201-4.225)


  1.      meščánskodemokrátičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na meščansko demokracijo: meščanskodemokratične revolucije ♪
  2.      meščanskošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meščansko šolo: meščanskošolski izpit / meščanskošolski učitelj ♪
  3.      mešétarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mešetarje ali mešetarjenje: imeti mešetarsko naravo; mešetarsko vpitje / mešetarski posli ♪
  4.      metabóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na metabolizem: metabolični procesi / metabolične motnje ♪
  5.      metafízičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metafiziko: metafizični pojmi, principi / metafizično in dialektično gledanje na zgodovino / zanj je posmrtnost edini pomemben metafizični problem / nehaj že s tem metafizičnim razpravljanjem metafízično prisl.: metafizično razmišljati ♪
  6.      metafóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na metaforo: prevod je prizadel zlasti zvočni in metaforični sloj pesmi / metaforično izražanje / narava je pesniku metaforično gradivo za ponazarjanje notranjega življenja ♪
  7.      metálen 1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na metanje: metalni kiji in bumerangi; metalni stroji in topovi / metalne vaje / knjiž. metalna mreža manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek; metalka ♪
  8.      metalográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na metalografijo: metalografski mikroskop / metalografska preiskava ♪
  9.      metalúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na metalurge ali metalurgijo: metalurški izdelki / metalurška industrija / metalurška peč / metalurški delavec, inženir / metalurška stroka / metalurško zborovanje ♦ metal. metalurški koks koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela ♪
  10.      metánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na metan: metansko ozračje / metanska eksplozija / metanska jama ♪
  11.      metáti  méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ́) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob tla; metati žogo visoko v zrak / žrebali so tako, da so metali kovance so se odločali na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca / ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; ekspr. metati denar v hranilnik dajati, spuščati / pog. koliko časa boste še metali karte, kocke kvartali, kockali // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročati, da prehaja kaj v velikih količinah na drugo mesto: vulkan je metal skale daleč od otoka; lokomotiva meče iz dimnika roje isker spušča, bruha / razburkano morje je metalo valove na obalo; vodomet meče vodo pet metrov visoko / letala mečejo bombe spuščajo / metati mostove, zgradbe v zrak razstreljevati jih / ta stroj kar meče podatke iz sebe 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so metali čoln sem in tja; brezoseb. metalo ga je po dirjajočem vozu; ekspr. moreče sanje so ga metale kvišku zaradi njih se je prebujal, sedal; metati se po ležišču sem in tja / ekspr. bežeči vojak se je spretno metal od grma do grma / meče ga božjast božjasten je; ima napad božjasti; pren. vplivi so ga metali sem in tja // ekspr. hitro, sunkovito premikati kak del telesa: glavo je metal ponosno nazaj; pri hoji meče desno nogo navznoter; konj je metal prednji nogi visoko v zrak / metati si lase s čela s hitrim, sunkovitim premikom glave povzročati, da padajo lasje po temenu nazaj 3. ekspr., s prislovnim določilom pošiljati, premeščati: metali so jih iz boja v boj; divizijo so metali z bojišča na bojišče / usoda ga je metala med dobre in slabe ljudi 4. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno pisati, risati: metal je skice na platno; opombe si je metal v beležnico / na rob kompozicije meče same temne barve 5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi metati oči, pogled pogledovati, ogledovati: rad meče oči po ženskah; fantje so metali za njo dolge poglede / metati stroge poglede izpod čela / že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: metal je očitke, vprašanja na vse strani; metati kletvice, psovke iz sebe / sonce je metalo žarke skozi okna; žarometi so metali luč po cesti / zvon je metal otožne glasove po dolini / jezno je metal bliske iz oči; njene oči so metale čudno svetlobo so se čudno svetile / besede, stavke je kar metal iz ust hitro, veliko je govoril; v pogovor rad meče tuje izraze v pogovoru jih nepričakovano, večkrat uporablja / metati nasmeške, poklone na levo in desno // v zvezi z v povzročati, da kdo prehaja v stanje, kot ga nakazuje določilo: nasprotovanje ga meče v bes, obup; to ga meče v omamo / tedaj so začeli metati ljudi v ječe začeli so jih zapirati 7. navadno s prislovnim določilom povzročati, delati, da kaj kje je: ogenj je metal odsev na njegov obraz; drevesa so metala gosto senco na cesto; petrolejka je metala čudne sence po prostoru // publ., v zvezi z na povzročati, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: njegova izjava meče čudno luč na podjetje; to meče senco negotovosti na sporazum / to meče sum nanj ● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; ekspr. kritiki so metali blato nanj sramotili, obrekovali so ga; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. ne mečite denarja na cesto, skozi okno, stran ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. s svojih miz jim mečejo samo drobtine dajejo jim samo malo pomembne, malo vredne stvari; pog., ekspr. metati hrano vase hitro, hlastno jesti, goltati; ekspr. v obraz se mu prilizujejo, sicer pa mečejo kamne za njim sicer pa grdo, slabo govorijo o njem; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. metati poker, tarok igrati poker, tarok; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu; ekspr. že dve uri meče trnek lovi ribe s trnkom; ekspr. metati iz besedišča tuje besede prikazovati jih kot nepravilne, neprimerne; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; ekspr. delavce so metali iz službe odpuščali so jih, odpovedovali so jim delovno razmerje; ekspr. tudi iz tega stanovanja ga mečejo zahtevajo, da se tudi iz njega izseli; ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; ekspr. metati koga na cesto prizadevati si dati koga iz službe ali stanovanja; žarg., šport. ta skakalnica meče na nos povzroča, da se pri skoku leti z glavo naprej, navzdol; ekspr. tovarna meče na trg vedno več proizvodov množično proizvaja zanj; ekspr. to mu kar naprej mečejo pod nos, v zobe to mu kar naprej očitajo; ekspr. metati vse v en, isti koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; pog. ta profesor je pri izpitih rad metal negativno ocenjeval; pog. naprej metati očitati; ◊ šport. metati pri kegljanju povzročati, da se krogla kotali proti kegljem; metati avt z rokami dati žogo iz avta v igro; metati disk, kopje; metati na koš metáti se 1. prizadevati si s silo spraviti koga na tla, v ležeč položaj: ko je bil mlad, se je rad metal in pretepal / v cirkusu se je metal z medvedom 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom hitro, sunkovito ulegati se: ob eksplozijah so se vojaki metali na tla 3. ekspr. hitro, sunkovito se gibati, teči, udarjati ob kaj: potok se meče čez skale / slap se meče trideset metrov globoko 4. ekspr. dajati udarce, povzročati poškodbe komu: napadalci so se srdito metali na brezmočne žrtve; z nasajenimi bajoneti so se vojaki metali drug na drugega ● slabš. metati se na kolena pred kom poklekati pred kom; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati, pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; pog., ekspr. ta fant se meče za vsako (žensko) zelo vsiljivo si prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost žensk; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga ♪
  12.      méten  in mêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž., redko metna zanka laso ♪
  13.      meteorítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na meteorit: najti meteoritski delec ♦ astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo ♪
  14.      meteorolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meteorologe ali meteorologijo: meteorološka naprava / meteorološka postaja / meteorološki podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju / meteorološka služba; meteorološka opazovanja / meteorološko zborovanje / publ. meteorološka vojna ♪
  15.      meteórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na meteor: meteorski delec / meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev ♦ min. meteorsko železo železo iz meteoritov, izpodnebno železo 2. publ., ekspr. zelo hiter, nepričakovan: meteorski vzpon tega nogometaša / naredil je meteorsko kariero: komaj je zablestel, že je izginil meteórsko prisl.: meteorsko se je povzpel v svojem poklicu ♪
  16.      méter...  [tǝr] prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na meter: metercent, meterkilogram ♪
  17.      métežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na metež: metežni vihar; metežno vreme / knjiž. metežno sekanje s sabljami ♪
  18.      metíl...  prvi del zloženk (ȋ) kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika: metilbromid, metilceluloza ♪
  19.      metilén...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika: metilenjodid, metilenklorid ♪
  20.      metilénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na metilen: metilenska skupina / metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin ♪
  21.      métin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na meto: metini listi / metin čaj / metina potica ♪
  22.      metlíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Metliko: metliški muzej / metliška črnina; metliško kólo kólo iz okolice Metlike ♪
  23.      metóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na (učno) metodo: v učbeniku je precej metodnih navodil / metodna knjiga nekdaj knjiga za učitelje z navodili za obravnavo učne snovi ♪
  24.      metódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na metodiko: metodični principi / metodična pomagala 2. načrten, premišljen: metodična razporeditev dela; metodično spoznavanje samega sebe ◊ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane metódično prisl.: metodično obravnavati učno snov ♪
  25.      metodístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar ♪

   4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA