Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NASA (3.276-3.300)
- konfesionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konfesija 1: konfesionalni sistem / konfesionalni pouk; konfesionalna šola ♪
- konflíkten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konflikt: konfliktni interesi / v drugem dejanju je polno konfliktnih scen / konfliktni odnos med starim in novim / konfliktna situacija kar povzroča konflikt ♪
- konfórmen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami: človekova potreba po konformnem obnašanju, ravnanju / njegovi nazori so konformni z okoljem v skladu 2. usklajen, prilagojen: pravilnik je konformen z zakoni ◊ geogr. konformna projekcija projekcija, pri kateri ostanejo koti in oblike zemeljskega površja na karti nespremenjeni; geom. konformno upodabljanje geometrijskih tvorb upodabljanje geometrijskih tvorb, pri katerem ostanejo koti nespremenjeni ♪
- konglomeráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konglomerat: reka odlaga prod in lažji konglomeratni drobir / slap pada s strme konglomeratne stene ♪
- kongregacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kongregacijo: kongregacijski odbori / kongregacijski znak ♪
- kongrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kongres: kongresni dnevi; kongresne prireditve / kongresne razprave o kulturi in šolstvu / kongresni odbor / kongresna knjižnica v Washingtonu / indijska kongresna stranka ♪
- koníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konica 2: pomanjkanje konične električne energije; močna konična obremenitev cest ♪
- kònj kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala; voz so vlekli štirje konji; konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati; zajahali so konje; z bičem udariti po konju; bel, rjav konj; rezgetanje konj; gara kot konj; je močna kot konj; bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj // igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj 2. slabš. velik, neroden človek: si pa res
konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj 3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem; vrednost konja 4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez ● ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj ◊ vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius ♪
- konjeníški -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na konjenike ali konjenico: konjeniški polk; konjeniška enota / konjeniški napad / konjeniška uniforma 2. nanašajoč se na konjeništvo: ukvarja se s konjeniškim športom / konjeniški klub ♪
- konjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konjerejce ali konjerejo: na dirkah so sodelovali konji iz vseh konjerejskih krajev / konjerejsko delo ♪
- kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke 2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi ● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen ◊ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč
enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus ♪
- kónjunktiven in konjunktíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) nanašajoč se na konjunktiv ali konjunkcijo: konjunktivni stavek / konjunktivna sodba ♪
- konjunktúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na konjunkturo: ustvarjati konjunkturne dobičke / konjunkturni predmeti; konjunkturno blago / konjunkturni in nekonjunkturni poklici ♪
- konkordánca -e ž (ȃ) 1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj 2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance ◊ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm ♪
- konkordánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konkordanco: konkordantna pričevanja / konkordantni skladi ♪
- konkordáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konkordat: konkordatna pogajanja ♦ šol. konkordatne šole šole v stari Avstriji od 1855 do 1869 ♪
- konkordátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konkordat: konkordatska pogajanja ♦ šol. konkordatske šole šole v stari Avstriji od 1855 do 1869 ♪
- konkurénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konkurenco ali konkuriranje: a) konkurenčne dežele; konkurenčno podjetje; z modernizacijo strojev so postali konkurenčni / poseči v konkurenčni boj; čuti se močen konkurenčni pritisk / prodajati po konkurenčnih cenah cenah, ki lahko konkurirajo drugim cenam / gre za konkurenčno sposobnost ali nesposobnost podjetja ♦ ekon. konkurenčni trg trg, za katerega je značilna (svobodna) konkurenca; konkurenčno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilna konkurenca; polit. konkurenčni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca b) svoje članke objavlja v konkurenčnem listu; konkurenčna razstava; konkurenčno tekmovanje / festival konkurenčnih filmov konkurénčno prisl.: konkurenčno sposoben ♪
- konkúrzen -zna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na konkurz: konkurzni rok / konkurzni dolžnik; konkurzni postopek postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja konkurznega dolžnika; konkurzno premoženje premoženje konkurznega dolžnika 2. knjiž. razpisen, natečajen: določiti konkurzne pogoje / konkurzni izpit ♪
- konôpen -pna -o prid. (ō) nanašajoč se na konopljo: konopna slama; konopno seme, zrno / konopno platno / konopna vrv ♪
- konopljén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konopljo: konopljena slama; konopljeno seme, zrno / konopljena preja, tkanina; konopljeno platno, predivo, vlakno / konopljena srajca, vrv / konopljeno olje olje iz konopljenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov ♪
- konservatíven in konzervatíven -vna -o prid., konservatívnejši in konzervatívnejši (ȋ) 1. ki izhaja iz konservativizma: konservativna miselnost; prevladovalo je konservativno stališče / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; konservativna stranka // v nekaterih deželah nanašajoč se na konservativno stranko: podprli so ga konservativni poslanci 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: ima konservativne nazore o vzgoji / glede mode je zelo konservativna ◊ med. konservativno zdravljenje zdravljenje, pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa konservatívno in konzervatívno prisl.: bil je konservativno usmerjen ♪
- konsignacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konsignacijo: konsignacijsko blago / konsignacijska prodaja / konsignacijsko skladišče ♪
- konsisténten tudi konzisténten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konsistenco: konsistenten in koherenten / konsistentna politika ♦ teh. konsistentna mast mast iz mila in mineralnega olja ♪
- konskripcíjski tudi konskrípcijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na konskripcijo: hiša je dobila konskripcijsko številko petnajst / konskripcijska lista lista vojaških obveznikov ♪
3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376