Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NASA (1.349-1.373)
- domóven -vna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na dom, domovino: odtrgan od domovnega občestva ♦ jur. domovna občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska občina; žel. domovna postaja železniška postojanka, v katero je železniški voz pristojen ♪
- domovínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila ◊ jur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine ♪
- domoznánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na domoznanstvo: domoznanski spisi / domoznanski pouk ♪
- dómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
- dónavski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe ♪
- donhuánski tudi donjuánski -a -o [-hu̯a-] prid. (ȃ) nanašajoč se na donhuane: donhuanske dogodivščine; donhuansko vetrnjaštvo / donhuanski zapeljivec ♪
- donôsen -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita ♪
- dónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Don: donska gladina se leskeče v soncu / donski kozaki ♪
- dopočéti -čnèm nedov., dopočél; nam. dopočét in dopočèt (ẹ́ ȅ) nar., ekspr. delati, početi: fant táko dopočne, da ga ne morem prenašati; strašno, kakšno so dopočeli vso noč ♪
- dopoldánski tudi dopóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na dopoldan: delo je opravil v dopoldanskem času; šola ima le dopoldanski pouk; odpotoval je z dopoldanskim vlakom / dopoldanski učenci ♪
- dopolnjeválec -lca [u̯n-u̯c] m (ȃ) kdor kaj dopolnjuje: bil je nadaljevalec in dopolnjevalec naše gledališke tradicije ♦ trg. uslužbenec v samopostrežni trgovini, ki prinaša blago na prodajne police ♪
- dopólnočen tudi dopolnôčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost ♪
- doprevráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere ♪
- dopústen 2 -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom ♪
- dopústniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopustnike ali dopust: svoje dopustniške dneve preživlja v gorah; dopustniška sezona / dopustniški kraji; dopustniške olajšave ♪
- dórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Dorce: dorsko narečje ◊ muz. dorska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona d navzgor; um. dorski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna resnost in masivnost; dorski steber steber brez baze in s preprostim kapitelom ♪
- dorzálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na hrbet; hrbten: dorzalna stran telesa ♦ lingv. dorzalna artikulacija oblikovanje glasov s hrbtom jezika; zool. dorzalna plavut ♪
- dosadíti -ím dov., dosádil; dosajèn (ȋ í) dodatno, zraven posaditi: dosaditi drevje v nasadu; dosaditi hmelj ♪
- dosjé -ja m (ẹ̑) adm. mapa, sveženj uradnih spisov, ki se nanašajo na določeno zadevo ali osebo: sporna vprašanja je dal v poseben dosje / personalni dosje; pokojninski dosjeji ♪
- doskóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doskok: doskočno mesto // šport. ki se da doseči s skokom kvišku: doskočni krogi ♪
- doslíšen -šna -o prid. (í ȋ) nanašajoč se na oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: biti v doslišni bližini; bila je v doslišni oddaljenosti ♪
- dostáven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil ◊ adm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; fot. dostavna leča leča, s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ♪
- dostávljati -am nedov. (á) 1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj: popravljene aparate dostavljajo strankam na dom / pisar. dostavljamo vam anketo pošiljamo 2. večkrat dodatno, zraven povedati: kadar so govorili o njem, so dostavljali, da je junak ♪
- dotálen 2 -lna -o prid. (ȃ) jur. nanašajoč se na doto: dotalna pogodba / dotalno premoženje, zemljišče ♪
- dotrpéti -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama ♪
1.224 1.249 1.274 1.299 1.324 1.349 1.374 1.399 1.424 1.449