Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.851-9.875)


  1.      bogomílstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
  2.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
  3.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
  4.      bogoskrúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bogoskrunstvo: bogoskrunsko dejanje ♪
  5.      bogoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij ♪
  6.      bogoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk ♪
  7.      bogoslúžen  -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček ♪
  8.      bogotáj  -a m (ȃ) star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj ♪
  9.      bogotájen  -jna -o prid. (á ā) star. brezbožen: bogotajna knjiga ♪
  10.      bogovládje  -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
  11.      bogóvski  stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
  12.      bogóvstvo  -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
  13.      bógpomágaj  in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á) izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj ♪
  14.      bógrač  -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč ♪
  15.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
  16.      bòh  bôha m (ȍ ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos ♪
  17.      bohém  in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem ♪
  18.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema ♪
  19.      bohémski  in boémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boheme: zašel je v bohemsko družbo; vsi so ga poznali zaradi njegove bohemske narave; vagabundsko in bohemsko življenje / nosi širokokrajen bohemski klobuk; ima bohemsko pentljo za vratom bohémsko in boémsko prisl.: čisto bohemsko živi ♪
  20.      bohínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim ♦ bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis ♪
  21.      bohôta  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine ♪
  22.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost ♪
  23.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča ♪
  24.      bohôtnost  -i ž (ó) značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo ♪
  25.      bòj  bôja m (ȍ ó) 1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj ∙ smrtni boj umiranje, agonija 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice delovnih ljudi; družbene spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi ◊ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj ♪

   9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA