Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.829-9.853)


  1.      bogástvo  -a s (ȃ) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli ♪
  2.      bogàt  stil. bôgat -áta -o prid., bogatéjši (ȁ ā; ó ā) 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; neustalj. partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami // po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi 3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje 4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo bogáto prisl.: bogato obdarovati; bogato obložena miza; bogato cvetoče drevje / ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati ♪
  3.      bogatáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori ♪
  4.      bogátec  -tca m (ȃ) nar. bogataš: bil je pravi vaški bogatec; velik bogatec ♪
  5.      bogatênje  -a s (é) glagolnik od bogateti ali bogatiti: a) težnje po naglem bogatenju; viri za bogatenje države / prispevati k bogatenju knjižnice b) srečanje s tem umetnikom je bogatenje naše človečnosti / separacija za bogatenje železne rude bogatitev ♪
  6.      bogatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti ♪
  7.      bogatíja  -e ž (ȋ) ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo: vso bogatijo je zapustil sinu; neizmerna bogatija; pri njih je bila prava bogatija // nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost: samostan hrani velike bogatije ♪
  8.      bogatínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost ♪
  9.      bogatínstvo  -a s (ȋ) raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva ♪
  10.      bogatíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom ♪
  11.      bogátost  -i ž (á) značilnost, lastnost bogatega: občudovala je bogatost njihovega doma / bogatost življenja ♪
  12.      bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec ♪
  13.      bógek  -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa ♪
  14.      bogínja  -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje ♪
  15.      bogo...  ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje ♪
  16.      bogočásten  -tna -o (ȃ) pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi ♪
  17.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
  18.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
  19.      bogokléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede ♪
  20.      bogoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti ♪
  21.      bogoljúbnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
  22.      bogomílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki ♪
  23.      bogomílstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
  24.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni ♪
  25.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪

   9.704 9.729 9.754 9.779 9.804 9.829 9.854 9.879 9.904 9.929  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA