Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (9.776-9.800)
- bòb bôba m (ȍ ó) 1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu ∙ ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; v pravljicah to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju nikoli 2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom 3. nav. mn.,
redko okrogel, trd iztrebek: kozji bobi ◊ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus ♪
- bòb bôba in bób -a m (ȍ ó; ọ̑) šport. tekmovalne sani z volanom: dvosedežni bob; vožnja z bobom // športna panoga, ki goji tekmovalno sankanje po umetno zgrajeni progi: proga za bob; svetovno prvenstvo v bobu ♪
- bôbek -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki ♪
- bóben -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del
naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
- bóbenček -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil ♪
- bóbenski -a -o [bǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na boben: bobenska arija ♪
- bóber in bôber -bra m (ọ́; ó) vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove ♦ zool. evropski, kanadski bober // pog. bobrovo krzno, bobrovina ♪
- bobínka -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam ♪
- bóbnica in bobníca -e ž (ọ̑; í) nav. mn., star. pavka: biti na bobnice; grmenje bobnic ♪
- bóbnič -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič ♪
- bóbničen -čna -o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina ♪
- bôbovec -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga ♪
- bobovíca -e ž (í) redko bobovina ♪
- bobóvnik -a m (ọ̑) nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec ♪
- bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
- bóbrovka in bôbrovka -e ž (ọ́; ó) 1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino 2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka ♪
- bóbrovski in bôbrovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka ♪
- bóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bok: nositi bočni nož; bočna lega telesa / bočna deska, ploskev; bočna stran ladje / bočno parkiranje, pristajanje // prihajajoč s strani, z boka: bočni napad je uspel; bočni veter / poskrbeti za bočno kritje pehote ◊ kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; navt. bočna luč zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah; voj. bočni ogenj ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada bóčno prisl.: sovražnika so napadli bočno ♪
- bóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino bóčiti se dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad strehami; nad zemljo se je bočilo jesensko nebo razprostiralo ♦ les. les se boči se zvija ♪
- bóčnica -e ž (ọ̑) redko stranska deska, stena predmeta: ladjedelec veže bočnice; posteljna bočnica stranica ◊ anat. parna kost medenice; kolčnica; les. deska, dobljena, izrezana z bočne strani hloda ♪
- bodák -a m (á) star. ost, kopje: čvrsto stoje .. in mečejo v gostih množinah ostre bodake v zver (Homer - A. Sovre) ♪
- bodálnica -e ž (ȃ) nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev ♪
- bodálo -a s (á) nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh: nastaviti bodalo na prsi; vtakniti bodalo v nožnico; sunek z ostrim bodalom ♪
- bôdčec in bódčec -a [čǝc] m (ō; ọ̑) bot. trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti, Paliurus spina-christi ♪
- bôdec in bódec -dca m (ō; ọ̑) star. 1. šilast izrastek pri živalih ali rastlinah; bodica: ježevi bodci 2. zbadanje, bodenje: bodec v prsih ♪
9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876