Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.504-9.528)



  1.      bíserničen  -čna -o () pridevnik od bisernica: bisernična lupina
  2.      bísernik  -a m () um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
  3.      bísernomátičen  -čna -o prid. (-ā) nanašajoč se na biserno matico: bisernomatični gumbi
  4.      bísernost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu
  5.      biskvít  -a m () luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja
  6.      biskvíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo
  7.      bísmarckovski  -a -o [-ark-] prid. () tak kot pri Bismarcku: ta politik ima bismarckovski nastop
  8.      bísmut  in bízmut -a m () kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi
  9.      bísmutov  in bízmutov -a -o prid. () nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude
  10.      bístahor  medm. () klic konju na levo!: hijo, bistahor
  11.      bíster  -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
  12.      bístrica  -e ž () knjiž. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice
  13.      bistríti  -ím nedov., bistrèn ( í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
  14.      bistró  -ja m (ọ̑) zlasti v francoskem okolju manjša, preprosta restavracija: povabil ga je na večerjo v bistro
  15.      bistrogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko bistrogled
  16.      bístrost  -i ž (í) lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost
  17.      bistrôta  -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma
  18.      bistroúmen  -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili
  19.      bistroúmje  -a s () knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
  20.      bistroúmnica  -e ž () bistroumna ženska
  21.      bistroúmnost  -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
  22.      bistrovíd  -a -o prid. ( ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
  23.      bistrovídec  -dca m () kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
  24.      bistrovíden  -dna -o prid.) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož
  25.      bístven  -a -o prid., bístvenejši () nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega

   9.379 9.404 9.429 9.454 9.479 9.504 9.529 9.554 9.579 9.604  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA