Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.451-9.475)



  1.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
  2.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija
  3.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
  4.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  5.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  6.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
  7.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  8.      bíomehánika  -e ž (-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih
  9.      bíometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
  10.      bionomíja  -e ž () biol. nauk o zakonih življenja
  11.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  12.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  13.      biosfêra  -e ž () biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi
  14.      bioskóp  tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
  15.      bíotéhniški  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja
  16.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  17.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  18.      biotít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom
  19.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  20.      bípiramída  -e ž (-) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
  21.      bípoláren  -rna -o prid. (-) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma
  22.      bípolárnost  -i ž (-) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost
  23.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  24.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)
  25.      bíren  -rna -o prid. () bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline

   9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA