Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.276-9.300)



  1.      besnênje  -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
  2.      besnéti  -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj
  3.      besnílo  -a s (í) stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila
  4.      besnják  -a m (á) star. nasilnež, trinog: graščak je bil hud besnjak
  5.      bêsnost  in bésnost -i ž (é; ẹ́) najvišja stopnja jeze: obsedla ga je besnost; spravljati v besnost / njegovo besnost je težko prenašati
  6.      bestiálen  -lna -o prid. () ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
  7.      béstija  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile
  8.      béstséller  -ja [-ele-] m (ẹ̑-ẹ̑) najbolj kupovana knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški bestseller / plošča s to popevko je letos v Franciji bestseller
  9.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv?
  10.      béta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta béta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta ◊ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
  11.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron
  12.      bêteg  -éga mẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast
  13.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka
  14.      bételov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na betel: betelov list / betelov oreh
  15.      betéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo // zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen
  16.      betéžnost  -i ž (ẹ́) onemoglost, slabost: starostna betežnost
  17.      betìč  -íča [bǝt] m ( í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
  18.      betíčar  -ja [bǝt] m () 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo
  19.      betíčast  -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica
  20.      betíčka  -e [bǝt] ž (í) šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko
  21.      betón  -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tlehgrad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev
  22.      betonêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na betonerje: betonerska brigada / betonerska dela
  23.      betoníranje  -a s () glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje
  24.      betonírati  -am nedov. in dov. () delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto betoníran -a -o: betoniran pločnik; betonirana tla
  25.      betónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na beton: betonski most, nosilec, temelj, zid; betonska cesta, konstrukcija, zgradba; betonska tla ♦ teh. betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; betonsko jeklo, železo jeklo, železo za v beton

   9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA