Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (926-950)


  1.      naletávanje  -a s (ȃ) glagolnik od naletavati: bojijo se vetra in naletavanja snega ♪
  2.      naletávati  -am nedov. (ȃ) 1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink: sneg naletava že ves dan; naletavale so posamezne snežinke; brezoseb.: spet naletava; vso noč je po malem naletavalo; naletava v kosmih 2. redko večkrat naleteti: naletavati na ovire / na to naletavamo zlasti v romanih naletavajóč -a -e: naletavajoči sneg ♪
  3.      naléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nalet: naletna moč / zvišati naletni stolp (skakalnice); urediti naletne proge in doskočišča ♦ čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele ♪
  4.      naletéti  -ím dov., nalêtel (ẹ́ í) 1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel // nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor sovražnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev 3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog ● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ naletéti se 1. z letenjem, premikanjem po zraku priti kam v velikem številu: na gnojne kraste so se naletele muhe; okrog luči se je naletelo veliko vešč 2. s padanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: s pobočja, sten se naletijo kupi kamenja; s stropa se naletijo na tla koščki ometa in prah 3. pog., ekspr. s tekom, hitenjem priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: v hipu se je na kraj nesreče naletelo polno ljudi / vojaki, ki so se naleteli v jarek, so začeli streljati ♪
  5.      naletíšče  -a s (í) šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; nalet, zaletišče: naletišče in doskočišče ♪
  6.      nalezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje nalezljívo prisl.: nalezljivo se je smejala ♪
  7.      nalezljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nalezljivega: nalezljivost otroške paralize / nalezljivost smeha ♪
  8.      naležáti se  -ím se dov. (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po ležanju: med nalivom se je naležal in naspal / ekspr. malo razgibavanja ne škodi, naležali smo se že ♪
  9.      nalíčen 1 -čna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se pokriva, zakriva lice, obraz: nalična tančica ∙ nalična stran prednja, prava stran ♪
  10.      nalíčen 2 -čna -o prid. (ȋ) star. podoben, soroden: naličen pojav; moj zaključek je naličen njegovemu ♪
  11.      nalíčiti 1 -im dov. (í ȋ) 1. nanesti ličilo na obraz: naličiti obrvi, ustnice; skrbno se naličiti; naličiti si trepalnice / naličiti igralko pred nastopom; naličiti se v črnca / naličiti obraz 2. knjiž., redko okrasiti, olepšati: naličiti darila s cvetlicami nalíčen -a -o: rdeče naličene ustnice; naličena ženska ♪
  12.      nalíčiti 2 -im dov. (í ȋ) star., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: ta slog naliči baroku; v vsem naliči svoji materi ♪
  13.      nalíčje  -a s (ȋ) knjiž. 1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje; naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo 2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem; gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike ♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz 3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta; naličje pokrajine se je spremenilo ♪
  14.      nalíčkati 1 -am dov. (ȋ) z ličkanjem priti do določene količine koruze: danes smo veliko naličkali ♪
  15.      nalíčkati 2 -am dov. (ȋ) ekspr. naličiti, nalepotičiti: hotele so kar najbolj naličkati svoje otroke / za ples se je naličkala in načičkala nalíčkan -a -o: rdeče naličkane ustnice; prišla je vsa naličkana in načičkana ♪
  16.      nalíčnica  -e ž (ȋ) 1. knjiž. maska, krinka: nadeti (si), nositi naličnico / prekriti jezo z naličnico ravnodušja // del plinske maske, respiratorja, ki pokriva obraz, del obraza: naličnica se mora dobro pritisniti k obrazu; gumijasta naličnica / naličnica in filter maske 2. redko naličnik: šlem z naličnico ♪
  17.      nalíčnik  -a m (ȋ) nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz, z odprtinama za oči: vitez je dvignil, spustil naličnik / odprt, zaprt naličnik; pren., knjiž. na obraz si je potegnil naličnik poštenja ♪
  18.      nalíjati  -am nedov. (í) star. nalivati: nalijati mleko v lonec / nalijati kozarce; nalijati se z vinom ♪
  19.      nalík  predl. (ȋ) zastar., z dajalnikom za izražanje podobnosti; kakor, kot: izginiti nalik megli ♪
  20.      nalíka  -e ž (ȋ) knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba ◊ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu; analogija ♪
  21.      nalikováti  -újem nedov. (á ȗ) star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani; v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici; njegov eh je nalikoval vzdihu ♪
  22.      nalímati  -am dov. (ȋ) pog. nalepiti, naklejiti: nalimati plakat, znamko ∙ pog., ekspr. pa te je spet nalimal prevaral, ukanil ♪
  23.      nalístati  -am dov. (ȋ) knjiž., redko narezati na lističe: nalistati jabolka, peso ♪
  24.      nalíšpanka  -e ž (ȋ) star. nalepotičena ženska: gosposka nališpanka ♪
  25.      nalíšpanost  -i ž (ȋ) star. lastnost nalepotičene ženske: nališpanost žensk / praznična nališpanost prostorov ♪

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA