Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.179-9.203)


  1.      bencín  -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
  2.      bencinométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer ♪
  3.      bencinovòd  -óda m (ȍ ọ́) teh. vod za dovajanje bencina: pregledati bencinovod in zavore ♪
  4.      bencínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski tank; bencinska črpalka ♪
  5.      bendíma  -e ž (ȋ) nar. zahodno trgatev: bogata bendima ♪
  6.      béne  m neskl. (ẹ̑) knjiž., redko prednost, ugodnost: služba na deželi ima tudi svoj bene ♪
  7.      benediktínka  -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
  8.      benediktínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na benediktince: benediktinski red, samostan / benediktinske šole ♪
  9.      beneficiáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na beneficiat: beneficiatni dohodek ♪
  10.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev ♪
  11.      beneficírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo beneficíran -a -o: beneficiran delovni staž ♪
  12.      benefíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od benefica: benefična predstava ♪
  13.      benéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje ♪
  14.      benéškoslovénski  -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica; beneškoslovenska manjšina ♪
  15.      benevolénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. dobrohotnost, naklonjenost: poslušal ga je z očitno benevolenco ♪
  16.      benevolénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dobrohoten, naklonjen: benevolentna kritika ♪
  17.      bengáličen  -čna -o prid. (á) v zvezi bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah: na stolpu je zagorel bengalični ogenj / bengalična luč je osvetlila sobo ♪
  18.      bengalín  -a m (ȋ) tekst. gosta svilena ali polsvilena ripsasta tkanina za obleke, blazinjenje pohištva ♪
  19.      bengálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenj ♦ zool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris ♪
  20.      benígen  -gna -o prid. (ȋ) med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden ♪
  21.      bénjamin  -a m (ẹ̑) ekspr. najmlajši v družini ali družbi: natoči, benjamin! ♪
  22.      benjamínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan // redko ljubljenček, miljenček: bil je mamin benjaminček ♪
  23.      bentál  in béntal -a m (ȃ; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu ♪
  24.      bentíti  -ím nedov. (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja ♪
  25.      bentonít  -a m (ȋ) min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita ♪

   9.054 9.079 9.104 9.129 9.154 9.179 9.204 9.229 9.254 9.279  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA