Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (9.154-9.178)



  1.      belokóžec  -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
  2.      belokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci
  3.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki
  4.      belokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi
  5.      belolásec  -sca m () kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca
  6.      belolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima bela lica: belolične deklice
  7.      beloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
  8.      belopŕs  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
  9.      beloprstén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na belo glino: beloprstena posoda
  10.      belorépec  -pca m (ẹ̑) 1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaeetus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec 2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev
  11.      belorítec  -tca m () zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus
  12.      belorítka  -e ž () nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  13.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
  14.      belorún  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
  15.      belóst  in bélost -i ž (ọ̑; ẹ́) redko belina: belost snega
  16.      belôta  -e ž (ó) knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic
  17.      beloúška  -e ž () nestrupena kača z belo pego za ušesi: ubiti belouško ♦ zool. progasta belouška
  18.      bel paése  bel paésa [-ez-] m (ẹ̑) gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa
  19.      bélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje
  20.      bélša  -e [š] ž (ẹ̑) nar. zahodno belkasta krava
  21.      belúh  -a m (ū) slabš., redko kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase
  22.      belúha  -e ž (ū) nar. koroško bela kokoš
  23.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  24.      belúšev  -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
  25.      bémberg  -a m (ẹ̑) trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga; neskl. pril.: bemberg svila

   9.029 9.054 9.079 9.104 9.129 9.154 9.179 9.204 9.229 9.254  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA