Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (8.879-8.903)



  1.      barábski  -a -o prid. () nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega
  2.      baráčnica  -e ž () nar. vzhodno astra
  3.      baráka  -e ž () zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo
  4.      barákarski  -a -o prid. () nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok; barakarska naselbina
  5.      barákica  -e ž () manjšalnica od baraka: samotna barakica
  6.      barakúda  -e ž () zool. velika roparska morska riba, Sphyraena barracuda
  7.      barantáti  -ám nedov.) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke
  8.      barantíja  -e ž () raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo
  9.      baratáti  -ám nedov.) nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom
  10.      baráž  -a m () šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž
  11.      barážen  -žna -o () pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
  12.      bárba  -e m () žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom
  13.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  14.      barbarizírati  -am nedov. in dov. () uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca
  15.      barbárski  -a -o prid. () nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
  16.      barbêra  -e ž () agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
  17.      bárbica  -e ž () bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea
  18.      barbír  -ja m (í) nar. padar, mazač: Bila sem pri barbirju, rekel mi je, da ne bi smela hoditi (M. Kranjec)
  19.      barbón  -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač
  20.      bárčica  -e ž () manjšalnica od barka: ribiška barčica ◊ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
  21.      bárd  -a m () pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov // ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva; socialni bard
  22.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  23.      baréd  -a m (ẹ̑) nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo
  24.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto
  25.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret

   8.754 8.779 8.804 8.829 8.854 8.879 8.904 8.929 8.954 8.979  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA