Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (8.704-8.728)



  1.      bajálen  -lna -o prid. () knjiž. čudodelen, čaroven: izrekel je bajalne besede
  2.      bájanica  -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica
  3.      bájaničar  -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo
  4.      bájati  -am nedov. () knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu
  5.      bájbáj  medm. (-) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj
  6.      bájčen  -čna -o () pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi
  7.      bájen  -jna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
  8.      bajeslóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje
  9.      bájeven  -vna -o prid. (á) zastar. tak kot v bajki; bajen: bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli čarovne
  10.      bajílo  -a s (í) knjiž., redko čarovno sredstvo: poznati bajila; bajilo zoper krogle
  11.      bájiti  -im nedov.) knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa
  12.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  13.      bájnost  -i ž () knjiž. nenavadna lepota, čudovitost: bajnost večerov
  14.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
  15.      bajonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bajonet: bajonetna nožnica / bajonetni napad ♦ elektr. bajonetni okov okov za žarnice brez navojnega vznožka
  16.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  17.      bájtarica  -e ž () lastnica zelo majhnega posestva ali bajtarjeva žena: za dnino so najemali bajtarice
  18.      bajtaríja  -e ž () zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo
  19.      bájtarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bajtarje: bajtarski otroci; bil je iz bajtarske družine; bajtarska zemlja / bajtarska revščina; sam.: tak kmet, pa je vzel bajtarsko
  20.      bájtarstvo  -a s () soc. družbeni sloj vaškega polproletariata: nastanek bajtarstva na Slovenskem
  21.      bájten  -tna -o () pridevnik od bajta: bajtna streha
  22.      bájtica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od bajta: stesati si bajtico; imel je revno bajtico in pet otrok
  23.      bajtíga  -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov)
  24.      bakalá  m neskl. () nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala
  25.      bakalár  -a m () redko posušena riba trska; polenovka: za kosilo je bil bakalar

   8.579 8.604 8.629 8.654 8.679 8.704 8.729 8.754 8.779 8.804  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA