Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (8.401-8.425)
- aticízem -zma m (ȋ) lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu ♪
- átika -e ž (á) 1. arhit. zid nad pročeljem, da zakriva streho: visoka atika 2. um. zgornji zaključni del oltarja: kip v atiki baročnega oltarja ♪
- átila -e ž (ȃ) nekdaj kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska: odložil je atilo in sedel ♪
- àtípičen -čna -o prid. (ȁ-í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu ♪
- átiški -a -o prid. (á) nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški ♪
- atlántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta ♪
- átlas 1 -a m (ā) zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah ♪
- átlas 2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu ♪
- átlas 3 -a m (ā) anat. prvo vratno vretence ♪
- átlasen -sna -o prid. (ā) ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori; atlasna domača halja; bila je v beli atlasni obleki; stol z atlasno prevleko / atlasna polt; pes z atlasno belo dlako ♦ tekst. atlasna vezava tkanine ♪
- atlét -a m (ẹ̑) športnik, ki goji atletiko: nastopili so mladi atleti; klub ima precej dobrih atletov // ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat — pravi atlet ♪
- atlétinja -e ž (ẹ̑) športnica, ki goji atletiko: naše atletinje so dosegle lepe uspehe ♪
- atlétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant ♪
- atmosfêra -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
♪
- atmosfêričen -čna -o prid. (é) atmosferski: atmosferični pojavi ♪
- atmosfêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi ♪
- atóm -a m (ọ̑) najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi: razkrojiti v atome; atom elementa; atom vodika; jedro, zgradba atoma; teorija atomov; pren. posameznik je le atom celote; človek — atom makrokozmosa ♦ fiz. atom v vzbujenem stanju s prebitkom energije ♪
- atomáren -rna -o prid. (ȃ) kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik ♦ teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku // zastar. atomski: atomarna energija ♪
- atómičen -čna -o prid. (ọ́) redko atomističen: atomični nazor ♪
- atómika -e ž (ọ́) veda o atomih: naša doba je doba atomike; strokovnjak za atomiko ♪
- atomístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično ♪
- atomizácija -e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev ♪
- atomizátor -ja m (ȃ) agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik: škropiti sadno drevje z atomizatorjem ♪
- atomízem -zma m (ȋ) filoz. nauk nekaterih starogrških filozofov, da je vse, kar je, sestavljeno iz najmanjših nedeljivih delcev: Demokritov atomizem; epikurejski atomizem ♪
- atomizêr -ja m (ȇ) teh. priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice; razpršilec, pršilnik: atomizer za škropljenje sadnega drevja; atomizer za parfum ♪
8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501