Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (8.276-8.300)



  1.      artêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri
  2.      artêriosklerótičen  -čna -o prid. (ē-ọ́) nanašajoč se na arteriosklerozo: arteriosklerotične spremembe v ožilju / arteriosklerotičen bolnik
  3.      artéški  -a -o prid. (ẹ̑) geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda
  4.      artičóka  -e ž (ọ̑) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke; nasad artičok
  5.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
  6.      artikulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi; artikulacijska napaka ♦ lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov
  7.      artikuláren  -rna -o prid. () anat. nanašajoč se na sklep, sklepen: artikularni hrustanec ♦ med. artikularni revmatizem
  8.      artikulírati  -am nedov. () lingv. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati; artikulirati samoglasnike, soglasnike ◊ muz. pri izvajanju povezovati ali členiti tone artikulíran -a -o: artikulirani in neartikulirani glasovi; artikuliran govor / artikuliran stavek razločno, jasno izgovorjen; artikulirana izgovarjava besed razločna, jasna
  9.      artileríja  -e ž () vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
  10.      artileríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola
  11.      artileríst  -a m () vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu
  12.      artíst  -a m () 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist
  13.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis
  14.      artístika  -e ž (í) 1. dejavnost artistov: razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo 2. redko artizem: njegova orkestralna artistika
  15.      artístka  -e ž () ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu
  16.      artízem  -zma m () popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
  17.      artrítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artritis: artritična bolečina / artritična izrastlina
  18.      arzén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen
  19.      arzeníd  -a m () kem. spojina arzena s kovinami: ruda vsebuje arzenide; srebrov arzenid
  20.      arzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arzen: arzenov sulfid; arzenov trioksid; arzenova kislina; arzenove spojine, zlitine
  21.      ás 1 -a m () 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as
  22.      ascendénca  -e ž (ẹ̑) jur. sorodstveno razmerje v ravni črti nazaj
  23.      ascendènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) jur. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti
  24.      àseksuálen  -lna -o prid. (-) ki ni seksualen, nespolen: popolnoma aseksualna ženska
  25.      asekurácija  -e ž (á) zastar. zavarovanje: socialna asekuracija

   8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA