Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (8.026-8.050)



  1.      antropomorfízem  -zma m () prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi
  2.      antropomorfizírati  -am nedov. in dov. () prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme
  3.      antropomórfski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu
  4.      antropozofíja  -e ž () filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta
  5.      ántski  -a -o prid. () nanašajoč se na Ante: antska kultura
  6.      anuitéta  -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
  7.      anuitéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
  8.      ánus  -a m () anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik
  9.      aórta  -e ž (ọ̑) anat. glavna, največja arterija
  10.      aórten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od aorta: aortni lok
  11.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  12.      aparátčik  -a m () slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
  13.      aparáten  -tna -o prid. () elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov
  14.      aparatúra  -e ž () sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo
  15.      apárten  -tna -o prid. () raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica
  16.      apártheid  -a [-hajd] m () zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
  17.      apartmá  -ja m () 1. večsobno, razkošno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu 2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
  18.      apartmájski  -a -o prid. () nanašajoč se na apartma 1: apartmajska soba; apartmajsko stanovanje
  19.      apártnost  -i ž () lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost
  20.      apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz
  21.      apátičen  -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse
  22.      apatíja  -e ž () stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija
  23.      apatít  -a m () topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita
  24.      apatríd  -a m () človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti
  25.      ápeks  -a m () 1. anat. vrh koničastega organa: tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika 2. astr. točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce

   7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA