Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.776-7.800)


  1.      amí  -ja m (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev ♪
  2.      amíd  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin ♪
  3.      amidopirín  -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina ♪
  4.      amíkt  -a m (ȋ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt ♪
  5.      amín  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini ♪
  6.      amino...  ali amíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina ♪
  7.      amínski  -a -o prid. (ȋ) kem. izveden iz amoniaka: aminska spojina ♪
  8.      amnestíja  -e ž (ȋ) delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike ♪
  9.      amnezíja  -e ž (ȋ) med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna, starostna amnezija ♪
  10.      amóniakov  -a -o (ọ̑) pridevnik od amoniak: amoniakova raztopina ♪
  11.      amónij  -a m (ọ́) kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika ♪
  12.      amónijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli ♪
  13.      ámor  -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico ♪
  14.      àmorála  -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti ♪
  15.      àmorálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja ♪
  16.      àmoralízem  -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem ♪
  17.      àmorálnost  -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost ♪
  18.      ámorček  -čka m (ȃ) manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami; ta otrok je lep kot amorček ♪
  19.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
  20.      amórfnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga ♪
  21.      Ámorjev  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip ∙ knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je ♪
  22.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice ♪
  23.      amortizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek ◊ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh ♪
  24.      amortizêr  -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi ♪
  25.      amortizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪

   7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA