Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.629-7.653)



  1.      alieníranost  -i ž () knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti
  2.      alikvóten  tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine ◊ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
  3.      alimentacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca
  4.      alimentáren  -rna -o prid. () med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana
  5.      alimênti  tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente
  6.      alínea  -e ž () knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3
  7.      alira  in alura -e [alíra] ž () nav. mn., zastar. vedenje, ravnanje, navade: gosposke alire
  8.      aliterácija  -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
  9.      alizarín  -a m () kem. rdeče čimžno barvilo: naravni, sintetični alizarin
  10.      aljáški  -a -o prid. () nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo ♦ vrtn. aljaška pacipresa
  11.      álk  -a m () zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk
  12.      álka  -e ž () tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
  13.      alkájski  -a -o prid. () lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec
  14.      alkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske
  15.      alkáličen  -čna -o prid. (á) kem. alkalen: alkalična raztopina / alkalična reakcija
  16.      alkálijski  -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
  17.      alkalimetríja  -e ž () kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
  18.      alkalizácija  -e ž (á) kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine
  19.      alkalizírati  -am dov. in nedov. () kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino
  20.      alkálnost  -i ž () kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga; stopnja alkalnosti
  21.      alkaloíd  -a m () kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila
  22.      álkar  -ja m () tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev
  23.      alkíden  -dna -o prid. () kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil
  24.      alkimíja  -e ž () v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
  25.      alkimístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje

   7.504 7.529 7.554 7.579 7.604 7.629 7.654 7.679 7.704 7.729  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA