Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.554-7.578)



  1.      akústičen  -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro slišiles. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
  2.      akústičnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost akustičnega: akustičnost dvorane
  3.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko
  4.      akút  -a m () lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija
  5.      akúten  -tna -o prid., akútnejši () 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
  6.      akutírati  -am dov. in nedov. () lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik
  7.      akútnost  -i ž () lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni
  8.      ákuzativen  -vna -o prid. () lingv. tožilniški: akuzativni predmet; akuzativna zveza
  9.      akvalúnga  -e ž () priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo
  10.      akvamarín  -a m () zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
  11.      akvamarínski  -a -o prid. () nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta
  12.      ákvapláning  -a m (-) avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga
  13.      akvarél  -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
  14.      akvarélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
  15.      akvarelístka  -e ž () ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka
  16.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
  17.      akvárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
  18.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
  19.      akvatínta  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
  20.      akvavít  -a m () redko žgana pijača: steklenica z akvavitom
  21.      akvirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis
  22.      akvizícija  -e ž (í) knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / redko ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev
  23.      akvizitêr  -ja m () kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke
  24.      à la  [ala] prisl., knjiž., redko po načinu, v slogu: burka à la Nestroy ♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
  25.      àla  medm. () pog. 1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala! 2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje

   7.429 7.454 7.479 7.504 7.529 7.554 7.579 7.604 7.629 7.654  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA