Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.451-7.475)


  1.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
  2.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  3.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  4.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
  5.      àkataléktičen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico ♪
  6.      ákati  -am nedov. (ā) lingv. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo ♪
  7.      akcelerátor  -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
  8.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  9.      akcêntski  in akcéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto ♪
  10.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti ♪
  11.      akcentuírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana ♪
  12.      akcépt  -a m (ẹ̑) fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta // sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov ♪
  13.      akcépten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od akcept: akceptni kredit ♪
  14.      akcesíst  -a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist ♪
  15.      akcesóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa ♪
  16.      akcesóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen ♪
  17.      akcidénca  -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence ◊ tisk. lepotna priložnostna tiskovina ♪
  18.      akcidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi ◊ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke ♪
  19.      akcidentálen  -lna -o prid. (ȃ) nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost ♪
  20.      ákcija 1 -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu ◊ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile ♪
  21.      ákcijski  in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
  22.      ákia  -a m (ȃ) alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiu, z akiem ♪
  23.      aklimatizácija  -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram ♪
  24.      aklimatizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma ♪
  25.      aklimatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli aklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec ♪

   7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA