Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.401-7.425)



  1.      ágrokemíja  -e ž (-) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
  2.      ágromelioracíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi
  3.      ágrometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo
  4.      ágromínimum  -a tudi -nima m (-) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu
  5.      agronóm  -a m (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
  6.      agronómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij; agronomska fakulteta; agronomsko delo
  7.      ágrotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva
  8.      ágrotéhnika  -e ž (-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
  9.      àh  medm. () 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
  10.      ahà  tudi ahá medm. (; ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
  11.      áhasverski  -a -o () pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
  12.      aháten  -tna -o prid. () ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo
  13.      áhati  -am nedov.) ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika
  14.      Ahílov  -a -o prid. () nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemuanat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
  15.      àhistóričen  -čna -o prid. (-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela
  16.      àhistorízem  -zma m (-) knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino
  17.      áhle  áhel ž mn. () nar. priprava za česanje volne; gradaše
  18.      ahój  medm. (ọ̑) pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste?
  19.      áids  -a [ajds] m () med. nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa
  20.      aircondition  in air-condition -a [êrkondíšǝn -šna] m (-) žarg. klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
  21.      aitiolóški  tudi ajtiolóški -a -o [ajt-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka
  22.      àj  medm. () 1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli! // izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili 2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili?
  23.      ájati  -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
  24.      ajatóla  -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom
  25.      ájbiš  -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA