Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.201-7.225)



  1.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem
  2.      absolútum  in absolút -a m () knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
  3.      absolvènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
  4.      absolvírati  -am dov. in nedov. () 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik
  5.      absórpcija  -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
  6.      absorpcíjski  tudi absórpcijski -a -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga ♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
  7.      absorptíven  -vna -o prid. () fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
  8.      abstinénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo
  9.      abstrahírati  -am dov. in nedov. () ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o: abstrahiran primer
  10.      abstrákcija  -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
  11.      abstrákten  -tna -o prid., abstráktnejši () s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje ♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti
  12.      abstraktíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
  13.      abstraktízem  -zma m () publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
  14.      abstráktnež  -a m () ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
  15.      abstráktnost  -i ž () lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
  16.      abstráktum  tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m () knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum ♦ lingv. abstraktni samostalnik
  17.      abstrúzen  -zna -o prid. () knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
  18.      absúrd  -a m () kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
  19.      absúrden  -dna -o prid. () ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
  20.      absúrdnost  -i ž () lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti
  21.      abundánca  -e ž () redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari ♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
  22.      abundánten  -tna -o () pridevnik od abundanca: abundantno potenje
  23.      abuzíven  -vna -o () pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
  24.      abúzus  -a m () knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
  25.      accelerándo  [ače-] prisl. () muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče

   7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA