Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (7.101-7.125)



  1.      žénščina  -e ž (ẹ̄) slabš. ženska: odprla jim je suhljata ženščina; huda, jezljiva ženščina / kot nagovor ženščina nesrečna, ne vtikaj se v vsako stvar
  2.      žepnína  -e ž () manjša vsota denarja, ki jo kdo dobi navadno mesečno za manjše osebne izdatke: dajati otroku žepnino
  3.      žepovína  -e ž (í) obrt. gosta, trdna bombažna tkanina za notranji del žepov: urezati žep iz žepovine
  4.      žerda  -e [tudi žǝr] ž () nar. zahodno dnina1: hoditi na žernado / zapravil je vso žernado
  5.      žgalína  -e ž (í) zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini
  6.      žganína  -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla
  7.      žganjárna  -e ž () 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni
  8.      žičárna  -e ž () obrat za izdelovanje žice: delati v žičarni
  9.      žíčnat  -a -o prid. () ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito
  10.      žignína  -e ž () jur. pristojbina za žigosanje meril in dragih kovin: plačati žignino
  11.      žigovína  -e ž (í) jur. žignina: plačati žigovino
  12.      žílnat  -a -o prid. () ki ima veliko izrazitih, izstopajočih žil: žilnata noga, roka // ki ima žile: žilnat marmor ♦ bot. mrežasto žilnat list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil
  13.      žílnatost  -i ž () značilnost žilnatega: žilnatost bolnih nog ♦ bot. različna žilnatost listov
  14.      žilnína  -e ž () petr. kamnina, nastala iz magme, v obliki žile: globočnine, predornine in žilnine
  15.      žímnat  -a -o prid. () 1. ki je iz žime: žimnata blazina / žimnato sito 2. po videzu, otipu podoben žimi: žimnati lasje
  16.      žimovína  -e ž (í) tekst. tkanina z osnovo iz bombažne ali lanene sukane preje in votkom iz žime: izdelava žimovine
  17.      živána  -e ž () knjiž. živali, ki živijo na določenem področju; živalstvo, favna: afriška živana; cvetana in živana
  18.      živčnína  -e ž () anat. živčna snov v osrednjem živčevju: kostnina, mišičnina in živčnina
  19.      živína  -e ž (í) 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo / klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli / goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj ∙ šalj. ščetinasta živina prašiči 2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina
  20.      žlahtnína  -e ž () 1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi // belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino 2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino ● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti
  21.      žlebína  -e ž (í) star. žlebasta vdolbina: žlebine stebra / podirati drevje na dnu žlebine
  22.      žlédnat  -a -o prid. (ẹ̑) pokrit z žledom: žlednato drevje
  23.      žlobudrávščina  -e ž () 1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino; v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati 2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini; žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini
  24.      žbelj  -blja m (á) nižje pog. ustnica: držati žnablje skupaj; ugrizniti se v žnabelj; spodnji žnabelj
  25.      žblo  -a s (á) nižje pog. ustnica: imeti otečena, rdeča žnabla; brki nad žnablom

   6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA