Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.901-6.925)



  1.      zazvnost  -i ž (á) lastnost, značilnost zaznavnega: zaznavnost dihanja / čutna zaznavnost pojavov
  2.      zbanalizírati  -am dov. () narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: priredba je dramo zbanalizirala; okus poslušalcev se je zbanaliziral zbanalizíran -a -o: zbanalizirani pogovori; zbanalizirano pojmovanje česa
  3.      zbóbnati  -am dov. (ọ̑) 1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati: zbobnati novico po vsej vasi 2. ekspr. z zavzetim govorjenjem, pisanjem doseči prisotnost več ljudi na kakem mestu: novinarji so zbobnali celo vrsto prič; zbobnati ljudi v dvorano; zbobnati strokovnjake na posvet; nahitro so jih zbobnali skupaj sklicali zbóbnan -a -o: na trg zbobnana množica
  4.      zboklina  gl. izboklina
  5.      zbránati  -am tudi zbrati -ám dov. (ā; á ) zrahljati zemljo z brano: zbranati njivo, travnik
  6.      zdávna  prisl. (á) knjiž. zdavnaj, davno: starši so mu že zdavna umrli / to mesto je zdavna želel videti
  7.      zdávnaj  prisl. (á) 1. izraža zelo veliko časovno odmaknjenost dejanja (v preteklost): njihovi uspehi so zdavnaj minili; to je opazil že zdavnaj; ogenj v peči je že zdavnaj ugasnil; že zdavnaj rešena vprašanja / nekoč zdavnaj sva se že srečala 2. zelo dolgo časa: drugi že zdavnaj spijo, ti pa še delaš; s tako pomembno zadevo se že zdavnaj ni ukvarjal / od zdavnaj mu je všeč; to je znano že od zdavnaj ● ekspr. ogledali so si veliko stvari, čeprav še zdavnaj ne vseh nikakor ne, sploh ne
  8.      zélena  in zêlena -e ž (ẹ̑; ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in gomoljasto odebeljeno korenino: posejati, okopati zeleno; vejica zelene / dušena zelena
  9.      zeleš  -a m (á) v srbskem okolju, nekdaj trgovec, ki od kmetov pod ceno odkupuje še zelene posevke: zelenaši so posojali denar na visoke obresti
  10.      zelenikovína  -e ž (í) pušpanov les: lesorez iz zelenikovine
  11.      zelenína  -e ž (í) 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem
  12.      zéljnat  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zelje: zeljnata glava / zeljnata solata
  13.      zélnat 1 -a -o [n] prid. (ẹ̑) poln zeli: zelnata njiva
  14.      zélnat 2 -a -o [tudi n] prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zelje: zelnati listi; zelnata glava / zelnata solata 2. bot., v zvezah: zelnata rastlina rastlina z neolesenelim steblom; zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli
  15.      zemljarína  -e ž () knjiž. davek od zemlje, zemljišča: plačevati zemljarino
  16.      zemljína  -e ž (í) knjiž. 1. celina: take vasi ni na nobeni drugi zemljini 2. zemlja, prst: ruda je pokrita z zemljino ◊ grad. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje, navadno kot podlaga za gradbene objekte
  17.      zenačiti  ipd. gl. izenačiti ipd.
  18.      zgódnjebronastodôben  -bna -o prid. (ọ̄ọ̄-ō) nanašajoč se na zgodnjo bronasto dobo: zgodnjebronastodobna naselbina / zgodnjebronastodobno orodje
  19.      zgodovína  -e ž (í) 1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem: njihova zgodovina je težka, zapletena; narodi s pomembno zgodovino; o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; gibalo, tek zgodovine; materialistično pojmovanje zgodovine / človeška, osebna zgodovina; geološka zgodovina zemlje; kitajska, slovenska, svetovna zgodovina; krajevna zgodovina; zgodovina filma, glasbe, tehnike / napisati zgodovino rodu / Zgodovina slovenskega naroda 2. obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri: položaj našega naroda skozi zgodovino; v zgodovini človeštva, zemlje se je zgodilo veliko katastrof; novejša, starejša zgodovina; zgodovina in prazgodovina / obdobje zgodovine // veda o tem: viri za zgodovino / gospodarska, politična, umetnostna zgodovina; literarna zgodovina; primerjalna zgodovina ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov; splošna zgodovina / uradna zgodovina / predavati zgodovino; ocena iz zgodovine / žarg. kupiti zgodovino za peti razred učbenik zgodovinevznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. bil je mož, ki je delal zgodovino odločujoče posegal vanjo; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. priti v zgodovino postati zgodovinsko pomemben; ekspr. on je živa zgodovina domačega kraja vse pozna, ve; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu; ekspr. to je še zavito v temo zgodovine še ni pojasnjeno, raziskano
  20.      zgodovínar  -ja m () strokovnjak za zgodovino: biti bibliograf in zgodovinar / literarni, pravni, umetnostni zgodovinar / šola razpisuje delovno mesto zgodovinarja / žarg., šol. bil je najboljši zgodovinar v razredu
  21.      zgodovínarica  -e ž () zgodovinarka: priznana zgodovinarica / literarna zgodovinarica
  22.      zgodovínarka  -e ž () strokovnjakinja za zgodovino: ugledna zgodovinarka / literarna, umetnostna zgodovinarka
  23.      zgodovínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na zgodovinarje: to področje raziskuje večja zgodovinarska skupina / zgodovinarsko pisanje, razpravljanje zgodovínarsko prisl.: on je zgodovinarsko stvaren
  24.      zgodovínarstvo  -a s () 1. dejavnost, ki se ukvarja s proučevanjem zgodovine: položaj našega zgodovinarstva in muzejstva / literarno zgodovinarstvo 2. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: zgodovinarstvo v književnih delih
  25.      zgorelína  -e ž (í) kar ostane po gorenju: bencinske, plinske zgoreline; pepel, saje in druge zgoreline

   6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA