Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.851-6.875)


  1.      zahinávčiti  -im dov. (ā ȃ) hinavsko reči: kako je to dobro, je zahinavčila ♪
  2.      zajčevína  -e ž (í) 1. zajčje krzno: kapa iz zajčevine 2. zajčje meso: pečena zajčevina ♪
  3.      zakupnína  -e ž (ȋ) plačilo za zakup: plačati zakupnino; zakupnina za lov, zemljišče ♪
  4.      zalenáriti  -im dov. (á ȃ) z lenarjenjem porabiti: vse popoldne je zalenaril ♪
  5.      zaletávščina  -e ž (ȃ) ekspr. zaletavo dejanje ali ravnanje; zaletavost: zaradi njegovih zaletavščin so imeli same težave ♪
  6.      zaména  -e ž (ẹ̑) 1. kar kaj zamenja: najti zameno za izgubljeni del; vzeti karto kot zameno za drugo karto / našel si je dobro zameno za prejšnjo službo // kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju: reševalci so čakali, da pride zamena; poiskal si je zameno za čas, ko bo na dopustu // redko izmena: vodja nočne zamene; dela v tretji zameni 2. zamenjava: zamena denarja / zamena zob pri otroku / pomagali so mu, v zameno pa jim je priskrbel stanovanje ♪
  7.      zamolklína  -e [u̯k] ž (í) med. predel, mesto, na katerem pri preiskovanju organov s trkanjem nastane zamolkel zvok: zamolklina v spodnjem delu pljuč ♪
  8.      zamudnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača, če se kaj naredi pozneje, kot je določeno: prepozno je vrnil knjige, zato je plačal zamudnino ♪
  9.      zanalàšč  tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: zanalašč bom šel z njimi, čeprav me ne marajo; to si zanalašč naredil / ekspr. ne bom odgovoril, zanalašč ne / ekspr. večkrat ga je iskal, pa ga takrat kot zanalašč ni bilo 2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: zanalašč je pustila vrata odprta, da bi lahko prisluškovala; oprostite, nisem vas zanalašč udaril / zanalašč zate pripravljeno kosilo / ekspr.: taka glasba je kakor zanalašč za to priložnost; ta ženska je zate kot zanalašč ♪
  10.      zanalizírati  -am dov. (ȋ) narediti analizo, razčleniti: zanalizirati besedilo; podrobno zanalizirati gospodarske razmere / zanalizirati motive za tako ravnanje presoditi, oceniti ♪
  11.      zanámec  -mca m (ȃ) nav. mn., ekspr. 1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec: to bodo uživali še naši zanamci; prednamci in zanamci 2. kdor bo živel, hodil kje za tistimi, h katerim se šteje govoreči: to bo nevarno tudi za zanamce ♪
  12.      zanámstvo  -a s (ȃ) ekspr. nasledniki, potomci: pri teh odločitvah moramo misliti na zanamstvo ♪
  13.      zanapréj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej: za zdaj naj bo, zanaprej bo pa drugače; zanaprej bolj pazite 2. star. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati; vnaprej: dobiti plačilo zanaprej; že zanaprej je vedela, da to ne bo dobro ♪
  14.      zanášanje  -a s (ȃ) glagolnik od zanašati: zanašanje prahu v vse špranje / izravnavati zanašanje vozila z volanom; zanašanje bombe pri padanju / zanašanje novih idej med ljudi / strah pred zanašanjem in širjenjem bolezni / zanašanje na druge; lahkomiselno, ekspr. slepo zanašanje na kaj ♪
  15.      zanášati  -am nedov. (ȃ) 1. s svojim delovanjem povzročati, da kaj prihaja kam: burja zanaša sneg na podstrešje; brezoseb. dim, prah iz tovarne zanaša daleč naokrog // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: ranjence so zanašali v varno zavetje 2. noseč premikati en del česa v drug položaj, v drugo smer: zanašati omare proč od zidu // z delovanjem povzročati, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: močen tok zanaša plavalca od obale; veter je zanašal ladjo proti čerem / brezoseb.: na poledeneli cesti je začelo avtomobil zanašati; zanašati v desno; pren. pri pripovedovanju ga je nehote zanašalo, da je kaj dodal, olepšal // brezoseb. povzročati tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaradi popite pijače ga je zanašalo; ekspr. plesalci so se vrteli, da jih je kar zanašalo / ekspr. soseda že navsezgodaj zanaša je pijan 3. povzročati tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: navdušenje ga zanaša; brezoseb. govornika večkrat zanaša 4. delati, povzročati, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: zanašati razdor, strah, zmedo med ljudi / popotniki so zanašali k nam nove bolezni 5. star. prizanašati: nič ji ne zanašaj, naravnost ji povej; smrt nikomur ne zanaša zanášati se v zvezi z na biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno: nanj se ne moremo zanašati; preveč se zanaša na prijatelje; ekspr. slepo se zanašati na koga // pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanašati se na izkušnje, sposobnosti; zanašati se na obljube; ekspr. zanašati se le na svoje noge in glavo / zanašati se na to, da bo kdo drug opravil delo zanašáje: izzivali so, zanašaje se na urnost svojih nog zanašajóč -a -e: ni se bal prihodnosti, zanašajoč se na svojo delavnost; vse se je naučila, ne zanašajoč se, da ne bo vprašana; visoko zanašajoče čustvo zanášan -a -o: začel je plavati, zanašan od deroče reke ♪
  16.      zapóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za zapenjanje: zapeti zapono; medeninasta zapona pri knjigi; zapona pri pasu, stremenih / knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka 2. zaponka: zapona na ovratniku; pas s srebrno zapono ♪
  17.      zapuščína  -e ž (í) 1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine 2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture 3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina ♪
  18.      zaračúnati  -am dov. (ȗ) napisati, povedati dolžni znesek za kaj: zaračunati popravilo motorja; zaračunati naročniku prevoz; zaračunati storitev po ceniku; kosilo so jim preveč zaračunali / nobene stvari mu ni naredil zastonj, vse mu je zaračunal; zaračunati zamudne obresti zaračúnati se uračunati se: zaračunal se je za precejšnjo vsoto / zaračunal se je glede njegovih sposobnosti ♪
  19.      zaračunávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti ♪
  20.      zaračunávati  -am nedov. (ȃ) pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti ♪
  21.      zarána  prisl. (ā) knjiž. zgodaj zjutraj: zarana odpotovati, vstati; danes se je zbudila že zarana; jutri zarana bo že na cilju / delajo od zarana do pozne noči // zgodaj sploh: pozimi je že zarana tema ♪
  22.      zarastlína  in zaraslína -e ž (í) kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli: na licu je imel zarastlino od udarca s polenom / zarastlina na drevesu ♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah ♪
  23.      zasitnáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. postati siten, pokazati sitnost: komaj se zbudi, že zasitnari / no, začnite že, je zasitnaril ♪
  24.      zaskomínati  -am dov. (í) brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: ko je ugriznil v jabolko, ga je zaskominalo; ob pogledu na kisle kumarice ga kar zaskomina // dobiti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo 2. ekspr. začutiti željo po čem: zaskominalo ga je po plesu; zaskominalo ga je, da bi kaj več izvedel o njih / zaskominalo ga je po pijači; zaskominalo se mu je po družbi prijateljev / v osebni rabi bogastvo ga je zaskominalo ♪
  25.      zasnávljati  -am nedov. (á) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnavljati načrte / zasnavljati nove trgovske, znanstvene vezi 2. delati, izdelovati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: zasnavljati novo zgradbo 3. publ. postavljati, utemeljevati: avtor v svojem delu zasnavlja svojevrstno teorijo ♪

   6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA