Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.579-6.603)


  1.      ujedkovína  -e ž (í) knjiž. jedkanica: biti mojster v ujedkovini / razstava lesorezov in ujedkovin ♪
  2.      újna  -e ž (ū) star. 1. materina sestra, teta (po materini strani): imel je dve ujni 2. navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: kako ste kaj, ujna ♪
  3.      ukána  -e ž (ȃ) kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče: ukana je spodletela, uspela; odkriti, spregledati ukano / ekspr. njegova glava je polna ukan / pridobiti koga z ukano / knjiž. rokohitrske ukane triki ♪
  4.      ukovína  -e ž (í) zastar. učnina: ukovina za tečaj / starši so obrtniku plačali ukovino ♪
  5.      ukrajínščina  -e ž (ȋ) ukrajinski jezik ♪
  6.      ukrivína  -e ž (í) kar nastane z ukrivljenjem: izravnati ukrivino ♪
  7.      uleknína  -e ž (ȋ) geogr. navadno manjša vdolbina v zemeljskem površju s položnimi nagibi: pot se je spuščala v prostrano uleknino ♪
  8.      úlna  -e ž (ū) anat. podlahtnica ♪
  9.      últranacionalístičen  -čna -o prid. (ȗ-í) skrajno nacionalističen: preprečevati ultranacionalistične izgrede / ultranacionalistična politika ♪
  10.      últrarevolucionár  -ja m (ȗ-á) kdor zagovarja skrajno revolucionarne nazore, stališča: zahteve ultrarevolucionarjev ♪
  11.      umazanaríja  -e ž (ȋ) zastar. umazanija: umazanarija v vodi ♪
  12.      umetnína  -e ž (ȋ) 1. umetniško delo: gledati, napisati, poslušati umetnino; dragocena, velika umetnina; umetnina iz kamna, lesa; katalog umetnin; trgovina z umetninami / besedna, filmska, gledališka umetnina 2. ekspr. zelo lepo oblikovan, okrašen izdelek: posoda, preproga je prava, resnična umetnina ♪
  13.      umišljenína  -e ž (í) knjiž. umišljena stvar: dejanski podatki in umišljenine ♪
  14.      umrlína  -e ž (ȋ) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine: plačati umrlino ♪
  15.      unanimízem  -zma m (ȋ) lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva ♪
  16.      unášati se  -am se nedov. (ȃ) ekspr. postajati manj intenziven, manj izrazit: dež, veter se unaša / boji so se začeli unašati / govorice so se počasi unašale ♪
  17.      undína  -e ž (ȋ) mitol. ženski podobno bitje, ki živi v vodi in s svojo lepoto in petjem vabi, mami ribiče in mornarje: rusalke in undine ♪
  18.      uporabnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za uporabo česa: plačati, zaračunati uporabnino za instrumente, knjige ♪
  19.      uračúnati se  -am se dov. (ȗ) 1. zmotiti se pri računanju: uračunati se za sto dinarjev 2. računajoč na kaj se zmotiti: računali so, da bodo ljudje doma, pa so se uračunali; uračunati se glede česa, v čem ♪
  20.      urárna  -e ž (ȃ) redko urarska delavnica, prodajalna ur: vstopiti v urarno; urarna in zlatarna ♪
  21.      uravnálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) knjiž. 1. kdor kaj uravna: uravnalec je zlomljeno kost slabo uravnal / človek postaja zavesten uravnalec medčloveških odnosov uravnavalec 2. regulator, ravnalo: zamenjati uravnalec / avtomatični uravnalec ♪
  22.      uravnálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uravnavo ali uravnavanje: uravnalni postopek / uravnalna naprava / uravnalne sile ♪
  23.      uravnánost  -i ž (á) knjiž. naravnanost, usmerjenost: idejna, notranja uravnanost ♪
  24.      uravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral ● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil uravnáti se knjiž., v zvezi s po začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi ● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan ♪
  25.      uravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od uravnati: uravnava zidakov / uravnava izpahnjene, zlomljene roke / uravnava naprave; uravnava očesa na bližino prilagoditev / uravnava hudournika / uravnava šolstva ureditev 2. geogr. zaradi erozije, preperevanja uravnano površje: za področje apnenca so značilne široke uravnave ♪

   6.454 6.479 6.504 6.529 6.554 6.579 6.604 6.629 6.654 6.679  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA