Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (65.679-65.703)


  1.      žebránje  -a s (ȃ) glagolnik od žebrati: iz sobe se je slišalo žebranje molitve / žebranje tolažilnih besed / naraščajoče žebranje glasov ♪
  2.      žebráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. hitro in enolično moliti: starka sedi na klopi in žebra; polglasno so žebrali latinske molitve // hitro in enolično govoriti: starec nekaj žebra; ženski sta ves večer žebrali / žebrati pesmico na pamet 2. nar. koroško moliti: žebrati za očetovo ozdravitev žebráje: žebraje je bral iz knjige žebrajóč -a -e: sedela je žebrajoč molitev ♪
  3.      žéga  -e ž (ẹ̄) zastar. pripeka: opoldanska, poletna žega ♪
  4.      žégen  -gna m (ẹ́) 1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje ∙ pog. poročila sta se brez žegna civilno 2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen 3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev 4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju 5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem 6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen 7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen ♪
  5.      žéhta  -e ž (ẹ̑) pog. zlasti ročno pranje navadno večje količine perila: imeti žehto na določen dan v tednu; perilo se nabira za žehto / dati rjuhe v žehto // perilo, ki se naenkrat opere: obesiti žehto; prati žehto; žehta je že suha ● ekspr. dati koga v žehto kritično raziskati njegovo ravnanje, delo; nar. koroško babja žehta jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom; trijet; ekspr. v hiši je velika žehta splošno čiščenje ♪
  6.      žêhtar  in žéhtar -ja m (é; ẹ́) nar. golida: žehtar sveže namolzenega mleka ♪
  7.      žéhtati  -am nedov. (ẹ̑) pog. 1. prati zlasti ročno navadno večjo količino perila: v ponedeljek je mati žehtala / žehtati perilo 2. slabš., v zvezi z ga piti (alkoholne pijače): spet so ga žehtali 3. ekspr. opominjati, oštevati: na sestanku so ga pošteno žehtali ♪
  8.      žehtênje  -a s (é) glagolnik od žehteti: žehtenje zraka nad asfaltom, skalami; žehtenje žitnih polj ♪
  9.      žehtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: pregreti kamni žehtijo; peč žehti; travniki žehtijo; zrak žehti od vročine; ulice, strehe žehtijo v sončni pripeki / iz peči je žehtela vročina; od skal je žehtela soparica; brezoseb. iz zemlje je žehtelo 2. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: čelo mu žehti; otrok kar žehti od vročine 3. ekspr. kazati se v veliki meri: jeza žehti na njegovem obrazu; iz njegovega vedenja žehti strast / žehteti od jeze; ves žehti od ljubezni, razvnetosti / iz verzov žehti pesnikova čustvena prizadetost ● zastar. žehteti po maščevanju hlepeti žehtèč -éča -e: žehteča peč; žehteča vročina ♪
  10.      žéja  -e ž (ẹ́) 1. občutek potrebe po pijači: žeja je postajala vedno večja; občutiti žejo; potešiti, potolažiti, pregnati, ekspr. pogasiti si žejo s čajem; huda, ekspr. peklenska žeja / ekspr.: začela se jim je oglašati žeja postajali so žejni; žeja ga muči zelo je žejen; umira od žeje / piti vodo za žejo za potešitev žeje 2. pomanjkanje pijače, tekočine: vojaki so umirali od lakote in žeje; usta so suha od žeje 3. ekspr., s prilastkom močna želja po čem: imeti žejo po resnici, znanju; potešiti si žejo po zemlji / žeja po maščevanju ♪
  11.      žéjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. brezoseb. čutiti potrebo po pijači: hudo me žeja; pogosto ga žeja 2. povzročati občutek žeje: meso žeja; slane jedi nas žejajo 3. brezoseb., ekspr., navadno v zvezi s po čutiti močno željo, potrebo po čem: žeja ga po gorah; dandanes ljudi žeja po razvedrilu; žeja ga dobre besede 4. knjiž. živeti v pomanjkanju pijače, tekočine: ne bo vam treba ne gladovati ne žejati ♪
  12.      žéjen  -jna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 1. ki čuti potrebo po pijači: žejen bolnik, otrok; od tu ne boste odšli lačni in žejni; zelo žejen; žejen kot duša v vicah; žejen kot žolna // ekspr. ki izraža žejo: naredil je nekaj žejnih požirkov / vreči žejen pogled proti krčmi 2. ekspr. ki ima premalo vlage, mokrote: žejne rože; žejna polja 3. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: žejen domače besede; dobrote in ljubezni žejni otroci; žejen plesa; množica je žejna in lačna pravice ● ekspr. človek z večno žejnim grlom z veliko, nepotešljivo potrebo po (alkoholnih) pijačah; ekspr. prepeljati koga žejnega čez vodo z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev koga žéjno prisl.: žejno brati ♪
  13.      žêkno  -a tudi žeknò -à s (é; ȍ ȁ) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: dati poleno v žekno; dolina je bila razgreta kakor žekno ♪
  14.      želár  -ja m (á) nar. vzhodnoštajersko kajžar: sin želarja ♪
  15.      želaríja  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko majhno posestvo; kajža: živeti na želariji; želarije in viničarije ♪
  16.      želárka  -e ž (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarica: viničarke in želarke ♪
  17.      želárski  -a -o prid. (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarski: želarske in viničarske družine / želarske bajte ♪
  18.      želatinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da kaj postane želatinasto: pri parjenju prašiča lahko vrela voda želatinira zgornji sloj kože 2. nepreh. postajati želatinast: zmes pri določeni temperaturi želatinira ♪
  19.      želatinózen  -zna -o prid. (ọ̑) podoben želatini; želatinast: v kotlu je ostala želatinozna masa ♪
  20.      želatínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na želatino: želatinski lističi / želatinsko lepilo ♦ fot. želatinski filter nekdaj filter iz tankega obarvanega lista želatine ♪
  21.      želé  -ja m (ẹ̑) 1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz: jesti, kuhati žele; preliti z želejem; marmelade in želeji / jabolčni, pomarančni, ribezov žele 2. prozorno ali prosojno zdrizasto mazilo, krema: namazati lase z želejem; glicerinski žele; žele za nohte // prozorna ali prosojna zdrizasta snov sploh: zmes se spremeni v žele / zobna krema v obliki želeja; neskl. pril.: žele bonboni ♪
  22.      želélen  -lna -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želenje: spoznavalna in želelna sposobnost // lingv. ki izraža željo govorečega, da se kaj uresniči: želelni naklon; želelna poved ♪
  23.      želélnik  -a [tudi u̯n] m (ẹ̑) lingv. glagolska oblika za izražanje želelnega naklona: želelnik v latinščini // želelni naklon ♪
  24.      želéti  -ím nedov., žêlel (ẹ́ í) 1. čutiti v sebi željo, da je kdo deležen česa: vsem ljudem želi dobro, srečo; nikomur ne želi nič hudega; starši želijo otrokom srečno prihodnost; lepšega življenja mu ne more želeti, kot ga ima; želi mu, da bi bil zdrav // izražati komu kako željo ob kaki priložnosti: pri slovesu jim je želel srečno pot; ob izročitvi diplom jim je želel mnogo uspehov v življenju; želeli so si lahko noč in šli spat / kot pozdrav dober dan želim; kot voščilo pri jedi dober tek želim; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku: vse najboljše za rojstni dan vam želimo; želim vam srečno novo leto 2. izražati hotenje a) da osebek kaj dobi: v tej zadevi želijo dodatno pojasnilo; s pogajanji so dosegli le del tega, kar so sprva želeli / gost želi sobo v prvem nadstropju; prinesel mu je, kar je želel / v vljudnostnem vprašanju: želite še malo vina; dober dan, želite prosim b) da kdo kaj naredi: želel je, da njegove stvari dostavijo na dom; želi, da ga ne motite; direktor želi, da mu redno poročajo / brezoseb. želeti bi bilo, da delo nadaljujete c) da je kaj omogočeno: ponoči želijo v vseh prostorih red in mir; državljani želijo spremembo razmer // z nedoločnikom izraža hotenje osebka, da uresniči kako dejanje: sporočite tajnici, da šef želi govoriti z njo; želim izvedeti, kdo je poškodoval stavbo hočem 3. imeti, izražati pripravljenost za a) sprejem koga: podjetje ne želi novih delavcev; za to pot želi le izkušene tovariše b) uresničitev česa: nasprotniki ne želijo pogajanj; mnogi ne želijo sprave; nadzor nad silami, ki želijo vojno // z nedoločnikom izraža voljo, pripravljenost za kako dejanje: želijo odpraviti nepravilnosti v gospodarstvu; ne želi jim pomagati; želijo zmanjšati oborožitev; ne želijo se vmešavati v njihove notranje zadeve / ekspr. ne razume, kaj mu želi slika povedati / s tem dejanjem želi popraviti krivico / elipt. ni dosegel tega, kar je želel želéti si tudi želéti 1. čutiti željo po čem: želi si miru, počitka, rešitve; zgodilo se je to, česar si je dolgo želel / želi si novo obleko; želela si je otroka / želi si pijače / želi si, da bi se sin vrnil // z nedoločnikom izraža željo po uresničitvi kakega dejanja: želi si plesati, potovati; želi si videti tuje kraje / elipt. želi si proč iti 2. čutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: opazila je, da si jo želi želèč -éča -e: dal mu je roko, želeč mu srečno pot; prijateljstva si želeč človek želèn tudi željèn -êna -o: priti do želenega počitka; dobiti želeno knjigo; želene lastnosti ♪
  25.      železárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na železarje ali železarstvo: železarske naprave / železarski izdelki; železarska industrija / železarski poklic ♪

   65.554 65.579 65.604 65.629 65.654 65.679 65.704 65.729 65.754 65.779  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA