Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (64.304-64.328)


  1.      zbesedíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. spreti se, sporeči se: zbesedičiti se s sosedom ♪
  2.      zbeséditi se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zbesedijo; zbesediti se s sosedi ♪
  3.      zbesnéti  -ím dov., zbêsni in zbésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zbesnel je in začel pretepati otroke; če mu kdo nasprotuje, zbesni 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: za vasjo je zbesnel boj / morje je zbesnelo zbesnèl in zbesnél -éla -o: zbesnel človek; vpije kot zbesnel; zbesnela množica ♪
  4.      zbesníti  -ím dov., zbêsni in zbésni; zbésnil (ȋ í) redko spraviti v besnost: tako ravnanje ga je zbesnilo ♪
  5.      zbetonírati  -am dov. (ȋ) narediti, sezidati z betonom: zbetonirati prvo ploščo, temelje zbetoníran -a -o: dobro zbetoniran rov ♪
  6.      zbezáti  -ám [bǝz] dov. (á ȃ) z rahlim drezanjem spraviti kam, odkod: zbezati kamenček v luknjo // z nadlegovanjem, drezanjem spraviti kam, odkod: zbezali so ga s pograda; počasi so ga le zbezali na noge; prim. izbezati ♪
  7.      zbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) 1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja // bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd // pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto 2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali 3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala ● ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel zbezlján -a -o: zbezljana krava ♪
  8.      zbežáti  -ím dov., zbéži; zbéžal tudi zbêžal (á í) 1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo: ko je zaslišal ropot, je zbežal; zbežati v gozd; zbežati pred zasledovalci; pren. rad bi zbežal pred samim seboj 2. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: zbežati iz taborišča, od doma; zbežati pred nacističnim preganjanjem 3. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: zardela je in zbežala iz sobe; zbežati na vrt; pren. njegove misli so zbežale nekam daleč 4. ekspr. miniti, izginiti: čas hitro zbeži; ljubezen, veselje zbeži; lepe sanje so zbežale ♪
  9.      zbíčati  -am dov. (ȋ ȋ) 1. natepsti, pretepsti z bičem: zbičati do krvi 2. knjiž. z udarci z bičem zbuditi, spraviti v dejavnost: zbičati hlapce pokonci / zbičati ljudstvo iz mrtvila 3. knjiž., ekspr. vznemiriti, razvneti: znala mu je zbičati strasti; prim. izbičati ♪
  10.      zbijálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj zbija: zbijalec zabojev 2. igr., šport. balinar, ki zbija: zbijalec je bil zelo uspešen ● ekspr. bil je velik zbijalec šal pripovedovalec šal; šaljivec ♪
  11.      zbíjanica  -e ž (ȋ) nar. prekmursko hiša, narejena iz zbite ilovice: s slamo krita zbijanica ♪
  12.      zbíjanje  -a s (í) glagolnik od zbijati: zbijanje desk; stroj za zbijanje podplatov / zbijanje okvirov, zabojev / zbijanje cene / bližanje in zbijanje pri balinanju ♪
  13.      zbíjati  -am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbijati deske, letve; zbijati podplate; zbijati bruna z lesenimi klini // na tak način delati, izdelovati: zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija 2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: zbijati sneg, zemljo 3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa: zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves 4. ekspr. zniževati: zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok: bližati in zbijati ● ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; redko zbijati po vratih razbijati ◊ etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati ♪
  14.      zbíksati  -am dov. (í) pog. zloščiti: zbiksati čevlje zbíksan -a -o: zbiksani škornji; zbiksana tla ♪
  15.      zbirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj zbira: potrpežljiv in natančen zbiralec gradiva; ekspr. zbiralec novic / zbiralec starega železa / zbiralec podpisov / veliko teh slik je pri zbiralcih umetnin; strasten zbiralec knjig, znamk / zbiralci ljudskih pesmi 2. zbiralnik: zbiralec za vodo ♪
  16.      zbirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zbiranje: zbiralno delo raziskovalcev je zaključeno / zbiralna akcija / zbiralna strast / zbiralni jašek; zbiralno jezero se hitro prazni ♦ fiz. zbiralne leče leče, ki so ob robu tanjše kot na sredini ♪
  17.      zbiralíšče  -a s (í) kraj, prostor za zbiranje: zbirališče papirja, rabljenih predmetov / iti na zbirališče; priljubljeno zbirališče mladih; zbirališče izletnikov je na trgu ♪
  18.      zbirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki kaj zbira: bila je zbiralka mleka za to vas / zbiralka znamk // kar kaj zbira: živčne celice so zbiralke informacij ♪
  19.      zbirálnica  -e ž (ȃ) prostor za zbiranje česa: kemična čistilnica ima zbiralnice po vsem mestu; v zbiralnici grozdje sortirajo; zbiralnica za mleko ♦ ptt poštna zbiralnica najmanjša enota pošte, ki posreduje poštne pošiljke na področjih brez redne dostave ♪
  20.      zbirálnik  -a m (ȃ) 1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine: zbiralnik se polni; zgraditi zbiralnik; velik podzemni zbiralnik / plinski, vodni zbiralnik; plavajoči zbiralnik nafte; zbiralnik za mleko 2. priprava za zbiranje in shranjevanje energije: sonce ogreva zbiralnike na strehah / parni, toplotni zbiralnik; sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka ♪
  21.      zbirálo  -a s (á) 1. knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zbira: kotanje so zbirala nesnage // priprava za zbiranje: pomagal si je z nekakšnim zbiralom 2. mont. sredstvo, ki se doda vodi, da postane površina mineralnih delcev neomočljiva in se ti zbirajo v peni na površini: dodati zbiralo ♪
  22.      zbirálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zbiralce: zbiralsko delo / zbiralska strast ♪
  23.      zbíranje  -a s (ȋ) glagolnik od zbirati: zbiranje in urejanje gradiva / zbiranje oblek, obutve za pomoč poplavljencem / začel je z zbiranjem pristašev / njegov konjiček je zbiranje starega denarja, znamk / javno, množično zbiranje prebivalstva ♪
  24.      zbiráteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zbiratelje: zbirateljsko delo / zbirateljska strast, vnema ♪
  25.      zbírati  -am nedov. (ȋ í) 1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske namene // delati, da prihaja skupaj večja količina česa sploh: zbirati hrano, obleko, prostovoljne prispevke; mlekarne zbirajo mleko po posameznih krajih; zbirati staro železo / zbirati denar za nakup stanovanja / zbirati naročnike za novo revijo; zbirati podpise, prijave 2. delati, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbirati delavce za delo na polju; rad zbira otroke okrog sebe / sovražnik že zbira vojsko / pastirji zbirajo čredo 3. delati, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno tekočino zbirajo v posebnih posodah / leče zbirajo ali razpršujejo svetlobne žarke / ekspr. to jezero zbira vodo več rek v to jezero se izliva voda 4. prizadevati si priti do večje količine navadno istovrstnih predmetov, stvari in jih sistematično urejati: zbirati hrošče, znamke; že od mladosti zbira stare knjige / zbirati ljudske pripovedke 5. delati, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbirala je moči, da bi vzdržala; dolgo je zbiral pogum, da ji je priznal ljubezen ● bibl. zbirati komu žerjavico na glavo z dobroto vzbujati tistemu, ki komu prizadeva hudo, slabo vest zbírati se 1. prihajati kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: na tej gori se zbirajo planinci; okrog njega, pri njem se zbirajo otroci; ob nedeljah se zbirajo v kavarni, pod lipo; množično se zbirati / družina se je ravno zbirala h kosilu; gostje se že zbirajo prihajajo / zbirati se v skupine, po skupinah 2. prihajati skupaj, na eno mesto: na nebu se zbirajo temni oblaki; odvečna voda se zbira v kanalu / v ustih so se mu začele zbirati sline 3. ekspr. pojavljati se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: grenkoba, maščevalnost se ji je zbirala v srcu / v njem se zbira jeza 4. prihajati v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal ● ekspr. nad deželo se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. okrog cerkve so se zbirale kmečke hiše so bile, nastajale; šalj. babe se zbirajo, dež bo zbirajóč -a -e: na trgu zbirajoči se ljudje ♪

   64.179 64.204 64.229 64.254 64.279 64.304 64.329 64.354 64.379 64.404  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA