Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (63.729-63.753)


  1.      zasnežíti  -ím dov., zasnéžil (ȋ í) 1. brezoseb. začeti snežiti: shladilo se je in zvečer je zasnežilo 2. brezoseb., preh. s snegom zakriti, prekriti: zasnežilo je ceste in polja 3. preh., publ. zakriti, prekriti z umetnim snegom: uspelo jim je zasnežiti smučišče zasnežèn -êna -o: zasneženi vrhovi gor; zasnežene ceste; zasnežena pokrajina ∙ ekspr. zasneženo zimsko jutro jutro z zasneženo pokrajino ♪
  2.      zasnóva  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa 2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganov ◊ biol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija; muz. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ♪
  3.      zasnovánost  -i ž (á) lastnost, značilnost zasnovanega: primerjalna zasnovanost razprave / uspešna zasnovanost gospodarskih ukrepov / publ. teoriji manjka znanstvene zasnovanosti utemeljenosti ♪
  4.      zasnováti  -snújem dov., zasnovál (á ú) 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja ♪
  5.      zasnubíti  in zasnúbiti -im dov. (ȋ ú) 1. predlagati ženski poroko s seboj: komaj sta se spoznala, jo je že zasnubil // etn. v prisotnosti spremljevalcev slovesno predlagati ženski poroko s seboj: prišli so, da jo zasnubijo 2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobiti ali poskusiti pridobiti: zasnubili so ga za ovaduha ♪
  6.      zasnútek  -tka m (ȗ) navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa: ta slikarski zasnutek še vedno čaka na uresničitev; pripraviti zasnutek govora / opera je v zasnutku končana / izdelati zasnutek čistilne naprave osnutek, načrt ♪
  7.      zasnúti  -snújem dov. (ú) star. zaspati: zaprl je oči in naglo zasnul; zasnuti od utrujenosti / zasnuti trden sen zasnúl -a -o: zasnuli potniki ♪
  8.      zasodíti  in zasóditi -im dov., zasójen (ȋ ọ́) redko presoditi, pomisliti: zasodil je, da sta oba pojava povezana / po glasu je zasodil, da gre za mlajšo žensko ♪
  9.      zasolíti  -ím dov., zasólil (ȋ í) 1. redko presoliti: jed je zasolila in prismodila 2. ekspr. dati čemu izrazite poteze, značilnosti: v članku duhovito zasoliti dogodke; zasoliti pripoved z ljudskimi izreki 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sosedje so mu radi kaj zasolili; ko pride čas, vam bom že zasolil / pog. nasprotniku jo je dobro zasolil ● star. zasolil mu je klofuto dal klofuto; ekspr. prenočevanje so jim dobro zasolili zelo visoko zaračunali zasoljèn -êna -o: zasoljena jed; pripoved, zasoljena s kletvicami ∙ ekspr. zasoljene cene visoke; ekspr. zasoljene zgodbe duhovite, zbadljive; nespodobne ♪
  10.      zasolzíti se  -ím se [u̯z] dov., zasólzil se (ȋ í) postati solzen: zaradi dima so se mu zasolzile oči // ekspr. zajokati: zasolzili sta se in tolažili druga drugo ∙ ekspr. ob ganljivih prizorih se jim je zasolzilo oko so zajokali zasolzíti knjiž. zmočiti s solzami: zasolziti blazino / pogreb jim je zasolzil oči zasolzèn -êna -o: zasolzen obraz; biti žalosten in zasolzen ♪
  11.      zasopéti  -ím dov. (ẹ́ í) nar. zasopsti: v hlevu zasopi vol / zasopeti se pri hoji zasopèl -éla -o: vsa zasopela hiti dalje ♪
  12.      zasopíhati  -am dov. (í) 1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti: zasopihati od jeze 2. ekspr. večkrat dati sopihanju podobne glasove: motor je zasopihal in ugasnil / mimo je zasopihal vlak sopihajoč pripeljal ● ekspr. še ti veslaj, zasopiha sopihajoč reče zasopíhati se ekspr. zasopsti se: zasopihati se pri delu zasopíhan -a -o: zasopihan nosač; zasopihani smo prišli na vrh ♪
  13.      zasopíti  -ím dov., zasópil (ȋ í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil zasopljèn -êna -o 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati ♪
  14.      zasôpsti  -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila ● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati zasópel -sôpla -o 1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril 2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči zasopèn -êna -o: komaj diha, tako je zasopen ♪
  15.      zasovražíti  in zasovrážiti -im, in zasovrážiti -im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: zasovražiti soseda; ekspr.: koga smrtno zasovražiti; zasovražiti iz dna srca / ekspr. zasovražiti ves svet // začutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: zasovražiti oblast, šolo zasovrážen -a -o knjiž. osovražen: od vseh zasovražen človek; zasovražen politični sistem ♪
  16.      zaspán  -a -o prid. (á) 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona 4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto zaspáno prisl.: zaspano gledati; zaspano se premikati; prim. zaspati ♪
  17.      zaspánček  -čka m (á) 1. ljubk. kdor (rad) spi, navadno otrok: mati je komaj zbudila zaspančka 2. ekspr. krmežljavček, krmeželj: v kotu očesa je imel zaspanček; izmiti si zaspančke iz oči ◊ bot. pomladanski zaspanček travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti, Gentiana verna ♪
  18.      zaspánec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: buditi zaspance / medved in drugi zimski zaspanci / kot nagovor zaspanci, vstanite 2. nar. zaspanost: zaspanec ga obhaja; premagati zaspanec / zaspanec mu lega na oči postaja zaspan 3. ekspr. krmeželj: odstraniti si zaspance iz oči ♪
  19.      zaspánka  -e ž (á) ekspr. ženska, ki (rada) veliko spi: ona je res prava zaspanka / kot nagovor zaspanke, vstanite ♪
  20.      zaspánost  -i ž (á) stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju: zaspanost se ga loteva, ekspr. ga muči; zaspanost ga je minila; premagati zaspanost / od zaspanosti komaj gleda ♦ med. bolezenska zaspanost stanje, ko se čuti pretirano nagnjenje do spanja ♪
  21.      zaspáti  -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi 3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati // prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju: vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala zaspál -a -o: razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; prim. zaspan ♪
  22.      zasrámba  -e ž (ȃ) zastar. zasramovanje: prenašati je moral njihovo zasrambo / poslušati zasrambe ♪
  23.      zasramoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasramovanje: zasramovalna dejanja / zasramovalni steber sramotilni steber ♪
  24.      zasramováti  -újem nedov. (á ȗ) navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo: zasramovati nasprotnika / zasramovati materni jezik; zasramovati resnico zasramováti se knjiž. začutiti sram: zasramovati se svojega dejanja / zasramovati se pred kom zasramován -a -o: zasramovan človek ♪
  25.      zasráti  -sérjem dov., zasêrji zaserjíte (á ẹ́) vulg. 1. z iztrebljanjem umazati: muhe so zasrale ves zid // umazati, onesnažiti sploh: vse potoke so zasrali s kemikalijami / z umazanimi škornji je zasral stanovanje 2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: upam, da ga nisi kaj zasral; boste videli, da ga bodo zasrali ● vulg. v pijanosti je zasral ključe zapravil, izgubil; vulg. to zadevo so čisto zasrali z napačnim ravnanjem, govorjenjem pokvarili zasráti se zaradi napačnega ravnanja, govorjenja izgubiti ugled: tako se je zasral, da ga nihče več ne jemlje resno / vsem, pri vseh so se zasrali zasrán -a -o: zasrane šipe; vse je zasrano ♪

   63.604 63.629 63.654 63.679 63.704 63.729 63.754 63.779 63.804 63.829  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA