Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.251-6.275)


  1.      strugárna  -e ž (ȃ) strugalnica: delavec v strugarni ♪
  2.      strugotína  -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož ♪
  3.      strúna  -e ž (ú) 1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami 2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni ● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega ◊ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev ♪
  4.      strúnar  -ja m (ȗ) 1. izdelovalec ali prodajalec strun: preživljal se je kot strunar 2. knjiž. kdor igra na glasbilo s strunami: strunar je zaigral in zapel; odmevala je pesem strunarja ◊ zool. strunarji živali, ki imajo vzdolž telesa hrbtno struno, Chordonia ♪
  5.      strúnast  -a -o prid. (ú) 1. podoben struni: strunaste kite na rokah so mu drhtele 2. zastar. suh, mršav: strunast konj ♪
  6.      strupenína  -e ž (í) 1. knjiž. strupena snov, strup: učinkovanje strupenine / izločati strupenino 2. star. strupene živali, navadno kače: v gozdu je bilo polno strupenine; škorpijoni in druga strupenina ♪
  7.      strupnína  -e ž (ȋ) med. strupena snov, nastala v telesu kot posledica bolezni: izločati strupnino; nauk o strupih in strupninah / bakterijske strupnine; strupnina bacilov ♪
  8.      stržénar  -ja m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar ♪
  9.      stržénast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima stržen: strženasto steblo ♦ les. strženasta razpoka strženova razpoka ♪
  10.      studênčina  -e ž (ē) star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino ♪
  11.      studenčnína  -e ž (ȋ) zastar. studenčnica: piti studenčnino ♪
  12.      súbdominánta  -e ž (ȗ-ȃ) muz. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici: dominanta in subdominanta ♪
  13.      súbdominánten  -tna -o prid. (ȗ-ȃ) muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo ♪
  14.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji ♪
  15.      suhotína  -e ž (í) knjiž., redko suh svet: nerodovitna suhotina ♪
  16.      sukančárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna ♪
  17.      suknár  -ja m (á) nekdaj izdelovalec sukna: postati suknar; suknar in klobučar ♪
  18.      suknáriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril ♪
  19.      suknárna  -e ž (ȃ) nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni ♪
  20.      suknárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na suknarje ali suknarstvo: suknarska volna / suknarski pomočnik / suknarska obrt ♪
  21.      suknárstvo  -a s (ȃ) nekdaj suknarska obrt: suknarstvo in platnarstvo ♪
  22.      sulfonamíd  -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi ♪
  23.      sulfonamíden  -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sulfonamid: predpisati velik sulfonamidni odmerek / sulfonamidna injekcija, tableta ♪
  24.      sultanát  -a m (ȃ) država, ki ji vlada sultan: meje sultanata / sultanat Oman ♪
  25.      sultanína  -e ž (ȋ) nav. mn. velika svetla rozina brez pečk: posuti testo s sultaninami; korinte in sultanine ♪

   6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA