Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.229-6.253)



  1.      stótisočína  -e ž (ọ̑-í) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočina sekunde ♦ fiz. stotisočina newtona
  2.      stožína  -e ž (í) 1. nar. (debelejši) kol sredi stoga, kope: seno okoli stožine 2. knjiž. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik: val je zmočil stožino
  3.      stražárna  -e ž () star. stražarnica: stotnik je odšel iz stražarne
  4.      strdína  -e ž (í) redko strdek: strdina barve ◊ ekon. strdina dela po Marxu v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo
  5.      strelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek
  6.      streljárna  -e ž () knjiž. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: postaviti streljarno; streljati na figure v streljarni
  7.      strelnína  -e ž () lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino
  8.      stréšina  -e ž (ẹ̄) nagnjena ploskev strehe: z bobrovci krita strešina: naklon strešine ∙ nar. stanovanje pod strešino na podstrešju
  9.      strganína  -e ž (í) redko raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno
  10.      strhlenína  -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem
  11.      strína  -e ž (í) nar. teta: ima tri strine
  12.      strižína  -e ž (í) lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu
  13.      strjenína  -e ž (í) 1. kar se strdi: strjenina barve 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino
  14.      strmína  -e ž (í) 1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočjaekspr. mojster belih strmin (dober) smučar 2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe // zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine ♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine
  15.      strmínast  -a -o prid. (í) ekspr. ki ima veliko strmin: cesta je bila ozka in strminasta
  16.      strbica  -e ž () nar. vzhodno strnad: strnabice so že spletale gnezda
  17.      strd  -a m () manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi ♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella
  18.      strníčna  -e ž () nar. sestrična: obiskala je svojo strnično
  19.      strnína  -e ž (í) nar. (bela) žita: sejati strnino
  20.      stróčnat  -a -o prid. (ọ̑) ki ima stroke: gojiti stročnate rastline / redko stročnati fižol stročji fižol
  21.      strojárna 1 -e ž () delavnica, obrat za strojenje: prinesti kože v strojarno
  22.      strojárna 2 -e ž () knjiž., redko prostor ali stavba, kjer so nameščeni stroji; strojnica: hrup v ladijski strojarni
  23.      strugárna  -e ž () strugalnica: delavec v strugarni
  24.      strugotína  -e ž (í) nav. mn. kar odpade pri struganju: strugotine kož
  25.      strúna  -e ž (ú) 1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami 2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni ● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnegazool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev

   6.104 6.129 6.154 6.179 6.204 6.229 6.254 6.279 6.304 6.329  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA